Študijski programi

Razlike med programi na prvi stopnji

Krat­ka pon­a­zoritev raz­lik med prvostopen­jski­mi pro­gra­mi na Odd­elku za klasično filologi­jo — med dvo­pred­met­nim pro­gramom Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura, dvo­pred­met­nim pro­gramom Grš­ki jezik, književnost in kul­tura ter samosto­jn­im eno­pred­met­nim pro­gramom Antični in human­is­tični študi­ji.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev raz­lik

Interdisciplinarni doktorski študijski program

Dok­tors­ki študij latinskega in grškega jezi­ka, književnos­ti in kul­ture je vključen v skup­ni dok­tors­ki pro­gram Human­is­ti­ka in druž­boslov­je (smeri Jezikoslov­je in Lit­er­arne vede). Man­jši del pro­gra­ma je orga­niziran in povezu­je vse štu­dente vsake od smeri, večji pa temelji na samosto­jnem razisko­val­nem delu in indi­vid­u­al­nih konzultaci­jah z men­tor­jem in drugi­mi sodelav­ci s sloven­skih in tujih uni­verz.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

Latinski jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski pedagoški)

Poglobljeno znan­je lat­inščine ter poz­na­van­je latinske književnos­ti in kul­ture stare­ga, sred­nje­ga in nove­ga veka, poglobljeno razumevan­je jezikovnih struk­tur in kul­turnoz­godovin­skih kon­tek­stov; usposobljenost za pouče­van­je latinskega jezi­ka,  književnos­ti in kul­ture na različnih ravneh izo­braže­van­ja.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Latinski jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski)

Poglobljeno znan­je lat­inščine ter poz­na­van­je latinske književnos­ti in kul­ture stare­ga, sred­nje­ga in nove­ga veka, poglobljeno razumevan­je jezikovnih struk­tur in kul­turnoz­godovin­skih kon­tek­stov; usposobljenost za bran­je, pre­va­jan­je in inter­pretaci­jo najza­htevne­jših besedil, za razisko­van­je in pop­u­lar­izaci­jo latinske kul­ture vseh obdo­bij.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Grški jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski pedagoški)

Poglobljeno znan­je jezi­ka ter poz­na­van­je grške književnos­ti in kul­ture klasične­ga (smer staro­grš­ki jezik) ali nove­jše­ga obdob­ja (smer novo­grš­ki jezik), poglobljeno razumevan­je jezikovnih struk­tur in kul­turnoz­godovin­skih kon­tek­stov; usposobljenost za pouče­van­je grškega jezi­ka, književnos­ti in kul­ture na različnih ravneh izo­braže­van­ja.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Grški jezik književnost in kultura (dvopredmetni magistrski)

Poglobljeno znan­je jezi­ka ter poz­na­van­je grške književnos­ti in kul­ture klasične­ga (smer staro­grš­ki jezik) ali nove­jše­ga obdob­ja (smer novo­grš­ki jezik), poglobljeno razumevan­je jezikovnih struk­tur in kul­turnoz­godovin­skih kon­tek­stov; usposobljenost za bran­je, pre­va­jan­je in inter­pretaci­jo najza­htevne­jših besedil, za razisko­van­je in pop­u­lar­izaci­jo grške kul­ture v različnih obdob­jih.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Antični in humanistični študiji (enopredmetni magistrski)

Poglobljeno znan­je ene­ga od klasičnih jezikov; širok pre­gled nad lit­er­arno in kul­turno zgodovi­no; velik delež vse­bin­sko orga­nizirane izbirnos­ti v poveza­vi s sorod­ni­mi področji (zgodov­ina, arhe­ologi­ja, umet­nos­t­na zgodov­ina, filo­zofi­ja, primer­jal­no jezikoslov­je, primer­jal­na književnost itd.). Možnost enovite­ga študi­ja stare in nove grščine (smer grš­ka filologi­ja).

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Latinski jezik, književnost in kultura (prvostopenjski univerzitetni)

Temelji­to znan­je latinskega jezi­ka (bran­je besedil v izvirniku), poz­na­van­je latinske književnos­ti, zgodovine in kul­ture od začetkov do nove­ga veka; osnovno znan­je klasične grščine in pre­gled­no poz­na­van­je staro­grške književnos­ti; možnost nadal­je­van­ja na dru­gi stop­n­ji po dvo­pred­met­nem pedagoškem pro­gra­mu, dvo­pred­met­nem nepedagoškem pro­gra­mu ali po eno­pred­met­nem pro­gra­mu Antični in human­is­tični študi­ji.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Grški jezik, književnost in kultura (prvostopenjski univerzitetni)

Temelji­to znan­je klasične grščine (bran­je besedil v izvirniku), poz­na­van­je grške književnos­ti, zgodovine in kul­ture; temeljno znan­je sodob­ne grščine in poz­na­van­je sodob­ne grške kul­ture; osnovno znan­je lat­inščine, pre­gled­no poz­na­van­je latinske književnos­ti; možnost nadal­je­van­ja na dru­gi stop­n­ji po dvo­pred­met­nem pedagoškem pro­gra­mu, po dvo­pred­met­nem nepedagoškem pro­gra­mu ali po eno­pred­met­nem pro­gra­mu Antični in human­is­tični študi­ji.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

Antični in humanistični študiji (prvostopenjski univerzitetni)

Temelji­to znan­je ene­ga od dveh klasičnih jezikov glede na izbiro smeri (latin­s­ka ali grš­ka filologi­ja), osnovno znan­je druge­ga jezi­ka; temelji­to poz­na­van­je antične zgodovine ter grške in latinske književnos­ti in kul­ture v vseh obdob­jih; velik delež vse­bin­sko orga­nizirane izbirnos­ti v poveza­vi s sorod­ni­mi področji (zgodov­ina, arhe­ologi­ja, umet­nos­t­na zgodov­ina, filo­zofi­ja, primer­jal­no jezikoslov­je, primer­jal­na književnost itd.). Možnost nadal­je­van­ja na dru­gi stop­n­ji z usmer­itvi­jo v latin­sko filologi­jo, v grško filologi­jo ali v enot­ni študij stare in sodob­ne grščine; možnost pre­ho­da na druge dru­gostopen­jske pro­grame.

Kliknite za podrob­no pred­stavitev pro­gra­ma

(več …)

tradi­ci­ja
1919
študi­js­ki pro­gra­mi
9
knjižnične enote
16412
Sovre­tovi nagra­jen­ci
5

Odd­elek za klasično filologi­jo sodi med ustanovne odd­elke na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani. Posveča se jeziko­ma, kul­turi in zgodovi­ni civ­i­lizacij stare Grči­je in Rima ter ponu­ja eno najbolj razno­lik­ih in inter­dis­ci­pli­narnih izo­braže­val­nih izkušenj v okviru sodob­ne human­is­tike. V pro­gra­mu si štu­den­ti poleg temeljite jezikovne izo­brazbe pri­do­bi­jo tudi znan­je na področju antične poli­tične in kul­turne zgodovine, književnos­ti, filo­zofi­je, religi­je in mitologi­je ter vsak­dan­je­ga živl­jen­ja; pri tem razvi­je­jo mis­el­no dosled­nost, anal­i­tično sposob­nost, zmožnost rav­nan­ja s kom­plek­sni­mi infor­ma­ci­ja­mi ter intelek­tu­al­no širi­no, potreb­no za pok­lice enaind­va­jsete­ga sto­let­ja.

Pri tem študi­ju se najprej spom­n­im na odprtost in dostop­nost pro­fe­sor­jev – in na kole­gial­nost štu­den­tov.

Tan­ja Bolko

Filologi­ja je zame odpi­ran­je širokih obzorij na vseh področjih human­is­tike in hkrati sko­ra­j­da intim­na bliži­na s pred­me­tom študi­ja.

Anja Božič

Zara­di inten­zivne­ga dela v majh­nih skupinah in dostop­nos­ti pro­fe­sor­jev je študij odprt za indi­vid­u­alne interese, ko v sem­i­nar­ju z majh­no in predano skupino razisku­ješ tiste vidike besedi­la, ki te zan­i­ma­jo.

Jakob Grč­man

Nikoli me ni bilo strah iti na izpit, vedela sem, da me na dru­gi strani vrat čaka zan­imiv sogov­ornik.

Juli­ja Hoda

Kuj me, filologi­ja, kuj! Če sem kre­men, se zaiskrim, če jek­lo, bom pel, če stek­lo – naj se zdro­bim.

Anton Jakša

Zame je izkušn­ja pred­vsem sem­i­narsko delo s svo­jo sin­te­zo antične civ­i­lizaci­je, književnos­ti, filo­zofi­je in slovnice, ki se ob izvirniku zli­va­jo v smisel­no in slikovi­to celo­to – ko se ti preko Cezar­jeve­ga vojaškega jezi­ka in slo­ga razkri­va­jo portret avtor­ja, nje­go­va tak­ti­ka, podo­ba sve­ta, v katerem je živ­el in osva­jal, pa tudi ključ za vred­noten­je nje­gov­ih dosežkov.

Rok Kunt­ner

S kole­gi je pri študi­ju in tudi pri vseh stran­skih pro­jek­tih vesel­je sode­lo­vati, iste vrste ptiči sku­paj leti­jo.

Gašper Kvar­tič

Filologi­ja mi omogoča, da si razšir­im znan­je z inter­dis­ci­pli­narno obrav­na­vo jezi­ka, zgodovine, jezikoslov­ja in umet­nos­ti, da zaslu­tim čas iz izvirnikov.

Aiša Napast

Pomem­b­no se mi zdi, da za vpis ni potreb­no jezikovno predz­nan­je, da so inten­zivni teča­ji v prvem let­niku dostop­ni tudi začet­nikom.

Matej Petrič

Ljubezen pro­fe­sor­jev do pre­da­vane snovi je očit­na, naj bo to stoiš­ka filo­zofi­ja ali sat­urni­jec.

Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič

Tu nisi samo števil­ka – vza­me­jo si čas zate.

Tomaž Potočnik

Moja najljubša stvar pri tem študi­ju so lek­tire, obsežni deli latin­skih ali gršk­ih besedil, ki jih je tre­ba pre­brati ter nato razumevan­je pokaza­ti na ust­nem kolokvi­ju; celo v ozračju poznih polet­nih dni in zad­nje­ga roka, kadar se opoldan­sko nebo sveti enako kot takrat, ko je Mar­ij odplul pro­ti Afri­ki, da bi porazil Jugur­to.

Matej Pre­vc

Družen­je s pri­jatelji ob pre­bi­ran­ju Kat­u­la. In ob pon­avl­jan­ju nepravil­nih gršk­ih glagolov.

Polon­ca Zupančič

     

    Raziskovalni projekt Latinske in nemške kronike na Slovenskem

    Kro­nike so pomem­b­ne v prvi vrsti kot zgodovin­s­ki viri za posvet­no in cerkveno zgodovi­no. Za zgodovi­no slovenskega pros­to­ra od sred­nje­ga veka pa vse do začet­ka 20. sto­let­ja so eden najza­n­imive­jših pom­nikov prav kro­nike. Glav­na teža­va pri nji­hovem razisko­van­ju je, da rokopisne kro­nike veči­no­ma niso doku­men­ti­rane, čeprav nji­ho­vo število po gro­bi oceni pre­sega številko 200, niso raziskane in obde­lane, v abso­lut­ni veči­ni primerov pa tudi niso prepisane. Razisko­val­ni pro­jekt »Latinske in nemške kro­nike na Slovenskem« zato združu­je klasične filologe (Hriberšek, Pobežin, Movrin), strokovn­jake za primer­jal­no književnost (Smolej, Ogrin, Vid­mar), ger­man­iste (Žigon, Kram­berg­er, Pavlin) in zgodov­inar­je (Golec, Pre­in­falk, Pavlin).

    [Več …]