Pri tem študiju se najprej spomnim na odprtost in dostopnost profesorjev – in na kolegialnost študentov.
Filologija je zame odpiranje širokih obzorij na vseh področjih humanistike in hkrati skorajda intimna bližina s predmetom študija.
Zaradi intenzivnega dela v majhnih skupinah in dostopnosti profesorjev je študij odprt za individualne interese, ko v seminarju z majhno in predano skupino raziskuješ tiste vidike besedila, ki te zanimajo.
Nikoli me ni bilo strah iti na izpit, vedela sem, da me na drugi strani vrat čaka zanimiv sogovornik.
Kuj me, filologija, kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če steklo – naj se zdrobim.
Zame je izkušnja predvsem seminarsko delo s svojo sintezo antične civilizacije, književnosti, filozofije in slovnice, ki se ob izvirniku zlivajo v smiselno in slikovito celoto – ko se ti preko Cezarjevega vojaškega jezika in sloga razkrivajo portret avtorja, njegova taktika, podoba sveta, v katerem je živel in osvajal, pa tudi ključ za vrednotenje njegovih dosežkov.
S kolegi je pri študiju in tudi pri vseh stranskih projektih veselje sodelovati, iste vrste ptiči skupaj letijo.
Filologija mi omogoča, da si razširim znanje z interdisciplinarno obravnavo jezika, zgodovine, jezikoslovja in umetnosti, da zaslutim čas iz izvirnikov.
Pomembno se mi zdi, da za vpis ni potrebno jezikovno predznanje, da so intenzivni tečaji v prvem letniku dostopni tudi začetnikom.
Ljubezen profesorjev do predavane snovi je očitna, naj bo to stoiška filozofija ali saturnijec.
Tu nisi samo številka – vzamejo si čas zate.
Moja najljubša stvar pri tem študiju so lektire, obsežni deli latinskih ali grških besedil, ki jih je treba prebrati ter nato razumevanje pokazati na ustnem kolokviju; celo v ozračju poznih poletnih dni in zadnjega roka, kadar se opoldansko nebo sveti enako kot takrat, ko je Marij odplul proti Afriki, da bi porazil Jugurto.
Druženje s prijatelji ob prebiranju Katula. In ob ponavljanju nepravilnih grških glagolov.
Raziskovalni projekt Latinske in nemške kronike na Slovenskem
