Študijski programi
Razlike med programi na prvi stopnji
Kratka ponazoritev razlik med prvostopenjskimi programi na Oddelku za klasično filologijo — med dvopredmetnim programom Latinski jezik, književnost in kultura, dvopredmetnim programom Grški jezik, književnost in kultura ter samostojnim enopredmetnim programom Antični in humanistični študiji.
Interdisciplinarni doktorski študijski program
Doktorski študij latinskega in grškega jezika, književnosti in kulture je vključen v skupni doktorski program Humanistika in družboslovje (smeri Jezikoslovje in Literarne vede). Manjši del programa je organiziran in povezuje vse študente vsake od smeri, večji pa temelji na samostojnem raziskovalnem delu in individualnih konzultacijah z mentorjem in drugimi sodelavci s slovenskih in tujih univerz.
Latinski jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski pedagoški)
Poglobljeno znanje latinščine ter poznavanje latinske književnosti in kulture starega, srednjega in novega veka, poglobljeno razumevanje jezikovnih struktur in kulturnozgodovinskih kontekstov; usposobljenost za poučevanje latinskega jezika, književnosti in kulture na različnih ravneh izobraževanja.
Latinski jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski)
Poglobljeno znanje latinščine ter poznavanje latinske književnosti in kulture starega, srednjega in novega veka, poglobljeno razumevanje jezikovnih struktur in kulturnozgodovinskih kontekstov; usposobljenost za branje, prevajanje in interpretacijo najzahtevnejših besedil, za raziskovanje in popularizacijo latinske kulture vseh obdobij.
Grški jezik, književnost in kultura (dvopredmetni magistrski pedagoški)
Poglobljeno znanje jezika ter poznavanje grške književnosti in kulture klasičnega (smer starogrški jezik) ali novejšega obdobja (smer novogrški jezik), poglobljeno razumevanje jezikovnih struktur in kulturnozgodovinskih kontekstov; usposobljenost za poučevanje grškega jezika, književnosti in kulture na različnih ravneh izobraževanja.
Grški jezik književnost in kultura (dvopredmetni magistrski)
Poglobljeno znanje jezika ter poznavanje grške književnosti in kulture klasičnega (smer starogrški jezik) ali novejšega obdobja (smer novogrški jezik), poglobljeno razumevanje jezikovnih struktur in kulturnozgodovinskih kontekstov; usposobljenost za branje, prevajanje in interpretacijo najzahtevnejših besedil, za raziskovanje in popularizacijo grške kulture v različnih obdobjih.
Antični in humanistični študiji (enopredmetni magistrski)
Poglobljeno znanje enega od klasičnih jezikov; širok pregled nad literarno in kulturno zgodovino; velik delež vsebinsko organizirane izbirnosti v povezavi s sorodnimi področji (zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, filozofija, primerjalno jezikoslovje, primerjalna književnost itd.). Možnost enovitega študija stare in nove grščine (smer grška filologija).
Latinski jezik, književnost in kultura (prvostopenjski univerzitetni)
Temeljito znanje latinskega jezika (branje besedil v izvirniku), poznavanje latinske književnosti, zgodovine in kulture od začetkov do novega veka; osnovno znanje klasične grščine in pregledno poznavanje starogrške književnosti; možnost nadaljevanja na drugi stopnji po dvopredmetnem pedagoškem programu, dvopredmetnem nepedagoškem programu ali po enopredmetnem programu Antični in humanistični študiji.
Grški jezik, književnost in kultura (prvostopenjski univerzitetni)
Temeljito znanje klasične grščine (branje besedil v izvirniku), poznavanje grške književnosti, zgodovine in kulture; temeljno znanje sodobne grščine in poznavanje sodobne grške kulture; osnovno znanje latinščine, pregledno poznavanje latinske književnosti; možnost nadaljevanja na drugi stopnji po dvopredmetnem pedagoškem programu, po dvopredmetnem nepedagoškem programu ali po enopredmetnem programu Antični in humanistični študiji.
Antični in humanistični študiji (prvostopenjski univerzitetni)
Temeljito znanje enega od dveh klasičnih jezikov glede na izbiro smeri (latinska ali grška filologija), osnovno znanje drugega jezika; temeljito poznavanje antične zgodovine ter grške in latinske književnosti in kulture v vseh obdobjih; velik delež vsebinsko organizirane izbirnosti v povezavi s sorodnimi področji (zgodovina, arheologija, umetnostna zgodovina, filozofija, primerjalno jezikoslovje, primerjalna književnost itd.). Možnost nadaljevanja na drugi stopnji z usmeritvijo v latinsko filologijo, v grško filologijo ali v enotni študij stare in sodobne grščine; možnost prehoda na druge drugostopenjske programe.
Oddelek za klasično filologijo sodi med ustanovne oddelke na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Posveča se jezikoma, kulturi in zgodovini civilizacij stare Grčije in Rima ter ponuja eno najbolj raznolikih in interdisciplinarnih izobraževalnih izkušenj v okviru sodobne humanistike. V programu si študenti poleg temeljite jezikovne izobrazbe pridobijo tudi znanje na področju antične politične in kulturne zgodovine, književnosti, filozofije, religije in mitologije ter vsakdanjega življenja; pri tem razvijejo miselno doslednost, analitično sposobnost, zmožnost ravnanja s kompleksnimi informacijami ter intelektualno širino, potrebno za poklice enaindvajsetega stoletja.
Pri tem študiju se najprej spomnim na odprtost in dostopnost profesorjev – in na kolegialnost študentov.
Filologija je zame odpiranje širokih obzorij na vseh področjih humanistike in hkrati skorajda intimna bližina s predmetom študija.
Zaradi intenzivnega dela v majhnih skupinah in dostopnosti profesorjev je študij odprt za individualne interese, ko v seminarju z majhno in predano skupino raziskuješ tiste vidike besedila, ki te zanimajo.
Nikoli me ni bilo strah iti na izpit, vedela sem, da me na drugi strani vrat čaka zanimiv sogovornik.
Kuj me, filologija, kuj! Če sem kremen, se zaiskrim, če jeklo, bom pel, če steklo – naj se zdrobim.
Zame je izkušnja predvsem seminarsko delo s svojo sintezo antične civilizacije, književnosti, filozofije in slovnice, ki se ob izvirniku zlivajo v smiselno in slikovito celoto – ko se ti preko Cezarjevega vojaškega jezika in sloga razkrivajo portret avtorja, njegova taktika, podoba sveta, v katerem je živel in osvajal, pa tudi ključ za vrednotenje njegovih dosežkov.
S kolegi je pri študiju in tudi pri vseh stranskih projektih veselje sodelovati, iste vrste ptiči skupaj letijo.
Filologija mi omogoča, da si razširim znanje z interdisciplinarno obravnavo jezika, zgodovine, jezikoslovja in umetnosti, da zaslutim čas iz izvirnikov.
Pomembno se mi zdi, da za vpis ni potrebno jezikovno predznanje, da so intenzivni tečaji v prvem letniku dostopni tudi začetnikom.
Ljubezen profesorjev do predavane snovi je očitna, naj bo to stoiška filozofija ali saturnijec.
Tu nisi samo številka – vzamejo si čas zate.
Moja najljubša stvar pri tem študiju so lektire, obsežni deli latinskih ali grških besedil, ki jih je treba prebrati ter nato razumevanje pokazati na ustnem kolokviju; celo v ozračju poznih poletnih dni in zadnjega roka, kadar se opoldansko nebo sveti enako kot takrat, ko je Marij odplul proti Afriki, da bi porazil Jugurto.
Druženje s prijatelji ob prebiranju Katula. In ob ponavljanju nepravilnih grških glagolov.
Raziskovalni projekt Latinske in nemške kronike na Slovenskem
Kronike so pomembne v prvi vrsti kot zgodovinski viri za posvetno in cerkveno zgodovino. Za zgodovino slovenskega prostora od srednjega veka pa vse do začetka 20. stoletja so eden najzanimivejših pomnikov prav kronike. Glavna težava pri njihovem raziskovanju je, da rokopisne kronike večinoma niso dokumentirane, čeprav njihovo število po grobi oceni presega številko 200, niso raziskane in obdelane, v absolutni večini primerov pa tudi niso prepisane. Raziskovalni projekt »Latinske in nemške kronike na Slovenskem« zato združuje klasične filologe (Hriberšek, Pobežin, Movrin), strokovnjake za primerjalno književnost (Smolej, Ogrin, Vidmar), germaniste (Žigon, Kramberger, Pavlin) in zgodovinarje (Golec, Preinfalk, Pavlin).
[Več …]