V četrtek, 25. feb­ru­ar­ja, je bila ob 11. uri v čital­ni­ci Rokopis­ne­ga odd­el­ka NUK Beletrin­i­na nov­inars­ka kon­fer­en­ca. Pred­stavili so novost iz zbirke Koda, Živl­jen­ja in mis­li zna­meni­tih filo­zo­fov Dio­gena Laertskega, edi­no ohran­jeno antično delo s celovitim opi­som grške filo­zofske tradi­ci­je. Kljub nejas­nos­tim je delo svo­jevrsten unikum in zara­di svo­je doku­men­tarne vred­nos­ti nepre­cenlji­vo za zgodovi­no antične filo­zofi­je. Knji­go so v pogov­oru z ured­nikom zbirke Koda Alešem Šte­grom pred­stavili pre­va­jal­ci Živa Borak, Gre­gor Pobežin in Matej Hriberšek.

“Od filo­zo­fov so ene poimen­o­vali po mestih, na primer eleate, megarike, ere­trike in kire­naike; druge po kra­jih, na primer akademike in stoike. Poimen­o­vali so jih tudi po naključnih dejavnikih, na primer peri­patetike; po žaljivih vzde­vk­ih, na primer kinike; nekatere po duševnih last­nos­tih, na primer evda­j­monike; nekatere po poseb­nem prepričan­ju, na primer filalete, elenk­tike in analo­getike; nekatere tudi po učiteljih, na primer sokratike in epikure­jce, ter podob­no. Druge so zara­di razisko­van­ja nar­ave poimen­o­vali fizi­ki, tret­je pa zara­di ukvar­jan­ja z etiko eti­ki. Dialek­tike pa so poimen­o­vali vse tiste, ki se ukvar­ja­jo z dlako­cep­skim obračan­jem besed.” (Dio­gen Laert­s­ki 1.17)

Pre­vod je pod okril­jem založbe Belet­ri­na nas­ta­jal več kot tri leta kot skupin­s­ki pre­va­jal­s­ki pro­jekt. Deset knjig Dio­gen­ove­ga dela Živl­jen­ja in mis­li zna­meni­tih filo­zo­fov so prevedli Matej Hriberšek (knjige 1–3), Gre­gor Pobežin (knjige 4–6) in Živa Borak (knjige 7–10). Kot osno­vo za svo­je pre­va­jal­sko delo so izbrali priz­nano kri­tično izda­jo Dio­gen­ove­ga besedi­la, ki jo je priprav­il amer­iš­ki klasični filolog in strokovn­jak za antično filo­zofi­jo srb­skega rodu Miroslav Mar­covich, izšla pa je v dveh knji­gah med letoma 1999 in 2002, Dio­ge­nis Laer­tii vitae philosopho­rum (Bib­lio­the­ca scrip­to­rum Graeco­rum et Romano­rum Teub­ne­r­i­ana, 1316).