Mate­ja Počkaj, štu­den­t­ka na smereh Grš­ki jezik, književnost in kul­tura ter Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura, bo na Odd­elku za klasično filologi­jo v torek, 12. sep­tem­bra 2017, zago­var­jala mag­istrsko nal­o­go z naslovom Kod­no preklapl­jan­je v lat­inšči­ni: primer Ciceronovih pisem Atiku, napisano pod men­torstvom izr. prof. dr. Jerne­je Kavčič. Nje­na mag­istrs­ka nalo­ga povezu­je študij na obeh smereh. Zagov­or, s kater­im bo štu­den­t­ka ob pred­stavitvi teme dokaza­la tudi poz­na­van­je obrav­na­vane­ga področ­ja, metod razisko­val­ne­ga dela in akademskega diskurza, bo ob 15.00 v pre­daval­ni­ci 345.

Antična dvojezičnost

Zmot­no je prepričan­je, da je dvo­jez­ičnost mod­eren pojav, saj je izpričana na števil­nih spomenikih in v zapisih že iz časa antike. O razšir­jenos­ti tega poja­va priča­jo tako neumet­nos­t­na kot umet­nos­t­na besedi­la. Dokaz, da sta bili gršči­na in lat­inšči­na kot najbolj razšir­je­na in izpričana jezi­ka v tedaj poz­nanem sve­tu v nenehnem stiku, so števil­ni pis­ni viri. Ti nudi­jo infor­ma­ci­je o položa­ju, pomem­b­nos­ti in kul­turni vred­nos­ti ene­ga in druge­ga jezi­ka med različn­i­mi social­ni­mi slo­ji antične družbe, o kon­cep­tih pre­va­jan­ja, o stik­ih med gov­or­ci teh jezikov in med nar­o­di. Iz anal­ize dvo­jez­ičnih zapisov je razvid­no, da so si jezi­ki med seboj največkrat izposo­jali besede, sprem­in­jala oziro­ma izposo­jala se je tudi sklad­n­ja, te spre­mem­be pa kaže­jo na trdne stike med gov­or­ci dveh ali več jezikov.

Kodno preklapljanje

Zan­imiv primer izposo­jan­ja besedišča in stavčnih struk­tur med jezi­ki je kod­no preklapl­jan­je. Najbolj znan primer je Cicerono­va lit­er­ar­na zapušči­na, zlasti nje­gov kor­pus zaseb­nih pisem. Pri Arpin­cu je gršči­na jezik intim­nos­ti, znak intim­ne­ga odnosa s sogov­orcem. (Ta je naj­pogoste­je kar Ciceronov pri­jatelj Atik.) Oben­em je dokaz piščeve kul­turne supe­ri­ornos­ti in izo­braženos­ti, hkrati pa tudi način ohran­jan­ja dis­tance do izrečenih trditev. S tega vidi­ka so anal­ize vred­na zlasti nje­go­va Pis­ma Atiku. Tu se kod­no preklapl­jan­je kaže v vsej svo­ji razno­likosti. Nastopa kot obli­ka dis­tan­ci­ran­ja od povedane­ga ali kot »pra­va bese­da«. Spet drugič je obli­ka šaljivosti ali evfem­iz­ma, pa sred­st­vo za izka­zo­van­je poz­na­van­ja grščine in gršk­ih književnih del.