kodno preklapljanje

Kodno preklapljanje v latinščini: primer Ciceronovih pisem Atiku

Mateja Počkaj, študentka na smereh Grški jezik, književnost in kultura ter Latinski jezik, književnost in kultura, bo na Oddelku za klasično filologijo v torek, 12. septembra 2017, zagovarjala magistrsko nalogo z naslovom Kodno preklapljanje v latinščini: primer Ciceronovih pisem Atiku, napisano pod mentorstvom izr. prof. dr. Jerneje Kavčič. Njena magistrska naloga povezuje študij na obeh smereh. Zagovor, s katerim bo študentka ob predstavitvi teme dokazala tudi poznavanje obravnavanega področja, metod raziskovalnega dela in akademskega diskurza, bo ob 15.00 v predavalnici 345.

Antična dvojezičnost

Zmotno je prepričanje, da je dvojezičnost moderen pojav, saj je izpričana na številnih spomenikih in v zapisih že iz časa antike. O razširjenosti tega pojava pričajo tako neumetnostna kot umetnostna besedila. Dokaz, da sta bili grščina in latinščina kot najbolj razširjena in izpričana jezika v tedaj poznanem svetu v nenehnem stiku, so številni pisni viri. Ti nudijo informacije o položaju, pomembnosti in kulturni vrednosti enega in drugega jezika med različnimi socialnimi sloji antične družbe, o konceptih prevajanja, o stikih med govorci teh jezikov in med narodi. Iz analize dvojezičnih zapisov je razvidno, da so si jeziki med seboj največkrat izposojali besede, spreminjala oziroma izposojala se je tudi skladnja, te spremembe pa kažejo na trdne stike med govorci dveh ali več jezikov.

Kodno preklapljanje

Zanimiv primer izposojanja besedišča in stavčnih struktur med jeziki je kodno preklapljanje. Najbolj znan primer je Ciceronova literarna zapuščina, zlasti njegov korpus zasebnih pisem. Pri Arpincu je grščina jezik intimnosti, znak intimnega odnosa s sogovorcem. (Ta je najpogosteje kar Ciceronov prijatelj Atik.) Obenem je dokaz piščeve kulturne superiornosti in izobraženosti, hkrati pa tudi način ohranjanja distance do izrečenih trditev. S tega vidika so analize vredna zlasti njegova Pisma Atiku. Tu se kodno preklapljanje kaže v vsej svoji raznolikosti. Nastopa kot oblika distanciranja od povedanega ali kot »prava beseda«. Spet drugič je oblika šaljivosti ali evfemizma, pa sredstvo za izkazovanje poznavanja grščine in grških književnih del.