Posodobitveni sem­i­nar za osnovnošolske in gim­naz­i­jske pro­fe­sor­je lat­inščine in stare grščine z naslovom Pouče­van­je lat­inščine in grščine: sodob­ni izzivi in pristopi v akademskem letu 2017/2018 pote­ka v dveh delih. V soboto, 13. jan­u­ar­ja 2018, smo v prvem delu gos­tili dr. Koz­mo Ahačiča, razisko­val­ca na Inšti­tu­tu za sloven­s­ki jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Delo­vo oseb­nost leta 2017, dr. Klem­na Laha, pro­fe­sor­ja slovenščine na Wal­dorf­s­ki osnovni šoli in gim­naz­i­ji ter na Uni­verzi v Zadru, dr. Bojano Tomc, pro­fe­sori­co lat­inščine in španščine na Škofi­js­ki klasični gim­naz­i­ji, in dr. Jan­jo Žmavc, razisko­valko na Pedagoškem inšti­tu­tu v Ljubl­jani.

 

Slovenska slovnica in latinščina v šoli

Dr, Koz­ma Ahačič je v svo­jem pre­da­van­ju osvetlil razloge, ki so botrovali nas­tanku nje­gov­ih novih sloven­skih slovnic za osnovnošolce in sred­nješolce, Kratko-slovnice in Slovnice na kvadrat. Dotaknil se je njune ses­tave in osvetlil poglav­itne novosti pri poj­movan­ju in razla­gi neka­ter­ih slovničnih enot. Oben­em je izpostavil tiste ele­mente, ki se zdi­jo poseb­ne­ga pom­e­na pri pove­zo­van­ju in vzpore­jan­ju latinske in slovenske slovnice.

 

Antika za dijake — pogled slovenista

Dr. Kle­men Lah je pred­stavil izkušn­je, poglede in ugo­tovitve, ki jih je pri­do­bil med pouče­van­jem antične književnos­ti v osnovnošolskem in v gim­naz­i­jskem učnem pro­gra­mu. Pri obrav­navi antike je poudar­il pomen uvodne moti­vaci­je in aktu­al­izaci­je, ki jima posveča poseb­no pozornost. V nadal­je­van­ju je pred­stavil nekaj uvod­nih moti­vacij, aktu­al­izacij in nalog, ki so se izkaza­le za bolj uspešne.

 

Antika v španski dramatiki zlatega veka

Dr. Bojana Tomc je v pre­da­van­ju anal­izirala špan­sko dra­matiko zlate­ga veka, kjer  zasled­i­mo vse oblike recep­ci­je antičnih motivov. To so odkri­to, zas­tr­to in prikri­to, pri čemer gre lahko tudi že za nasled­nji stop­n­ji, aem­u­la­tio ali vari­a­tio. Motivov, ki bi bili pre­vzeti iz antike brez trans­for­ma­cij oziro­ma ino­vacij, v rene­san­si ali baroku sko­raj ni. Avtor­ji, iz kater­ih izvi­ra­jo antični motivi, so števil­ni in raznovrst­ni – Vergilij, Prop­er­cij, Tibul, Horacij, Plavt, Sene­ka, Tac­it,  Apulej, od gršk­ih pis­cev pa Ajshil in Epik­tet. Viri za preživele antične motive v zlatem veku pri obrav­na­vanih avtor­jih žanrsko obsega­jo tako lit­er­arne kot nelit­er­arne zvrsti: epiko, liriko, dra­matiko, filo­zofi­jo in zgodovinopis­je.

 

Latinščina med večjezičnostjo, raznojezičnostjo in čezjezičnostjo

Dr. Jan­ja Žmavc je v pre­da­van­ju prikaza­la razvi­jan­je razno­jez­ične in raznokul­turne zmožnos­ti kot ene­ga od možnih cil­jev sodob­ne­ga pouče­van­ja in učen­ja lat­inščine. Ko v premis­lek o vlo­gi pou­ka klasičnih jezikov mutatis mutan­dis vpel­je­mo sodob­ne jezikovne kon­cepte (več­jez­ičnost, razno­jez­ičnost in čez­jeziko­van­je), ki zno­traj razšir­jene­ga poj­movan­ja spo­razumevalne zmožnos­ti kot temeljne­ga cil­ja jezikovne­ga izo­braže­van­ja pred­stavl­ja­jo izhodišča pou­ka mod­ernih jezikov, lahko gov­o­rimo o neza­menljivi vlo­gi klasičnih jezikov zno­traj celot­ne­ga jezikovne­ga reper­toar­ja, ki ga ima razno­jez­ični gov­orec na voljo. Lat­inšči­na in stara gršči­na kot »jezi­ka reflek­si­je« na ravni učnih vse­bin in pristopov vse­bu­je­ta razno­jez­ično in raznokul­turno dimen­z­i­jo. Brez te ni mogoče celovi­to mis­li­ti spo­razumevalne zmožnos­ti. Sled­nje lahko pred­stavl­ja pomem­b­no izhodišče v prizade­van­jih za vzpostavl­jan­je in ohran­jan­je klasičn­im jezikom naklon­jenih učnih okolij in ter obliko­van­je ustreznih vzgo­jno izo­braže­val­nih poli­tik.

 

Nadaljevanje seminarja

Dru­gi del sem­i­nar­ja bo potekal v soboto, 17. mar­ca. V okviru delavnice Med učbeni­ki za lat­inšči­no in staro gršči­no bodo udeležen­ci pre­gledali in anal­izirali slovenske učbenike in delovne zvezke za klasič­na jezi­ka, ki so trenut­no v upora­bi na vseh ravneh izo­braže­van­ja (osnov­na šola, gim­naz­i­ja, fakul­te­ta), ter nekatere tuje učbenike. Delavni­co bodo vodili dr. Jerne­ja Kavčič, dr. Jan­ja Žmavc, dr. David Movrin in dr. Andre­ja Inkret, odpr­ta pa bo za vse, ki jih tem­ati­ka zan­i­ma. Za pri­jave in dodatne infor­ma­ci­je se lahko obr­nete na Andrejo Inkret (andreja.inkret@gmail.com).