V torek, 6. feb­ru­ar­ja 2018, bo na Odd­elku za klasično filologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani pre­daval dr. Vojtěch Hlad­ký s Karlove uni­verze v Pra­gi na temo »Papirus iz Der­veni­ja in Her­ak­lit«. Pre­da­van­je (v anglešči­ni) bo ob 14.00 v pre­daval­ni­ci 345 in bo odprto za javnost.

Sledovi predsokratikov

Papirus iz Der­veni­ja, ohran­jen v 266 kar­boniziranih frag­men­tih, je bržkone najpomem­b­ne­jše nove­jše odkrit­je s področ­ja antične filo­zofi­je. Nastal je okrog leta 340 pr. Kr., v obdob­ju Fil­i­pa II. Make­donskega, in je od leta 2015 kot »najstare­jša evrop­s­ka ‘knji­ga’« vpisan tudi v reg­is­ter Spomin sve­ta pri Unes­cu. Čeprav so doku­ment našli že pred več kot pet­de­se­ti­mi leti, 15. jan­u­ar­ja 1962, je razpra­va o nje­govi inter­pretaci­ji in namenu še ved­no zelo živa, zlasti po letu 2006, ko je izšla edi­tio prin­ceps. Papirus vse­bu­je ale­goričen komen­tar orfiške pes­nitve, v katerem se pre­ple­ta več filo­zof­skih tokov pozne­ga pred­sokratskega obdob­ja. Viden je vpliv Anaksagore, pa tudi Her­ak­li­ta.

O Her­ak­l­i­tovi nav­zočnos­ti priča med drugim citat dveh nje­gov­ih frag­men­tov. Neka­teri razisko­val­ci poleg tega dom­neva­jo, da je v besedilu mogoče najti še več ohlap­nih parafraz Her­ak­l­i­tove­ga besedi­la in drugih mis­el­nih vzpored­nic. Pre­da­van­je bo posvečeno možn­im Her­ak­l­i­tovim vplivom v papirusu, zlasti v začet­nih stolp­cih, ki opisu­je­jo rit­u­al magov in mis­tov. Vpliv Her­ak­l­i­tovih idej v tem delu papirusa uteg­ne biti dejan­sko večji, kot je vel­ja­lo doslej, primer­ja­va priče­vanj o Her­ak­l­i­tu z besedilom papirusa pa pri­naša boljše razumevan­je tako intelek­tu­al­ne­ga kon­tek­s­ta, v katerem je doku­ment nastal, kot nje­gove vse­bine.

O predavatelju

Dr. Vojtěch Hlad­ký je docent na Odd­elku za filo­zofi­jo in zgodovi­no znanos­ti na Nar­avoslovni fakul­teti Karlove uni­verze v Pra­gi. Nje­go­va razisko­val­na področ­ja so antič­na in rene­sanč­na filo­zofi­ja, struk­tu­ral­is­tič­na filo­zofi­ja in fran­cos­ka epis­te­mologi­ja; nje­gove dosedan­je objave so posvečene pred­vsem pred­sokratikom (Empe­dok­lu, Her­ak­l­i­tu in papirusu iz Der­veni­ja), Aris­totelovi biologi­ji, pla­ton­s­ki tradi­ci­ji in rene­sančne­mu pla­toniz­mu (Niko­laj Kuzan­s­ki, Francesco Patrizi), rene­sančni koz­mologi­ji ter inter­pretaci­ji antične mis­li pri Michelu Fou­caultu in Pier­ru Hado­tu.

Med nje­gov­i­mi knjiga­mi so Změnit sám sebe: Duchovní cvičení P. Hado­ta, péče o sebe M. Fou­caul­ta a péče o duši J. Patočky [Spre­meni­ti samega sebe: Duhovne vaje Pier­ra Hado­ta, skrb zase M. Fou­caul­ta in skrb za dušo J. Patočke] (Čer­vený Kost­elec: Pavel Mer­vart, 2010); Papyrus Der­veni [Papirus iz Der­veni­ja] (Čer­vený Kost­elec: Pavel Mer­vart, 2011) (angleš­ki pre­vod je v pripravi); Evoluce před Dar­winem: Nejs­tarší vývo­jová sta­dia evoluční nauky [Evolu­ci­ja pred Dar­winom: Najstare­jše razvo­jne stop­n­je v evolu­ci­js­ki mis­li] (Čer­vený Kost­elec: Pavel Mer­vart, 2012), soav­tor­ja R. Kočan­dr­le in Z. Kra­tochvíl; ter The Phi­los­o­phy of Gemis­tos Plethon: Pla­ton­ism in Late Byzan­tium, between Hel­lenism and Ortho­doxy (Farn­ham: Ash­gate, 2014). Nje­go­va študi­ja o papirusu iz Der­veni­ja je leta 2013 dobi­la nagra­do Karlove uni­verze. Vrs­ta nje­gov­ih razprav je dostop­na na sple­tu.