Papirus iz Dervenija

Papirus iz Dervenija in Heraklit

V torek, 6. februarja 2018, bo na Oddelku za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani predaval dr. Vojtěch Hladký s Karlove univerze v Pragi na temo »Papirus iz Dervenija in Heraklit«. Predavanje (v angleščini) bo ob 14.00 v predavalnici 345 in bo odprto za javnost.

Sledovi predsokratikov

Papirus iz Dervenija, ohranjen v 266 karboniziranih fragmentih, je bržkone najpomembnejše novejše odkritje s področja antične filozofije. Nastal je okrog leta 340 pr. Kr., v obdobju Filipa II. Makedonskega, in je od leta 2015 kot »najstarejša evropska ›knjiga‹« vpisan tudi v register Spomin sveta pri Unescu. Čeprav so dokument našli že pred več kot petdesetimi leti, 15. januarja 1962, je razprava o njegovi interpretaciji in namenu še vedno zelo živa, zlasti po letu 2006, ko je izšla editio princeps. Papirus vsebuje alegoričen komentar orfiške pesnitve, v katerem se prepleta več filozofskih tokov poznega predsokratskega obdobja. Viden je vpliv Anaksagore, pa tudi Heraklita.

O Heraklitovi navzočnosti priča med drugim citat dveh njegovih fragmentov. Nekateri raziskovalci poleg tega domnevajo, da je v besedilu mogoče najti še več ohlapnih parafraz Heraklitovega besedila in drugih miselnih vzporednic. Predavanje bo posvečeno možnim Heraklitovim vplivom v papirusu, zlasti v začetnih stolpcih, ki opisujejo ritual magov in mistov. Vpliv Heraklitovih idej v tem delu papirusa utegne biti dejansko večji, kot je veljalo doslej, primerjava pričevanj o Heraklitu z besedilom papirusa pa prinaša boljše razumevanje tako intelektualnega konteksta, v katerem je dokument nastal, kot njegove vsebine.

O predavatelju

Dr. Vojtěch Hladký je docent na Oddelku za filozofijo in zgodovino znanosti na Naravoslovni fakulteti Karlove univerze v Pragi. Njegova raziskovalna področja so antična in renesančna filozofija, strukturalistična filozofija in francoska epistemologija; njegove dosedanje objave so posvečene predvsem predsokratikom (Empedoklu, Heraklitu in papirusu iz Dervenija), Aristotelovi biologiji, platonski tradiciji in renesančnemu platonizmu (Nikolaj Kuzanski, Francesco Patrizi), renesančni kozmologiji ter interpretaciji antične misli pri Michelu Foucaultu in Pierru Hadotu.

Med njegovimi knjigami so Změnit sám sebe: Duchovní cvičení P. Hadota, péče o sebe M. Foucaulta a péče o duši J. Patočky [Spremeniti samega sebe: Duhovne vaje Pierra Hadota, skrb zase M. Foucaulta in skrb za dušo J. Patočke] (Červený Kostelec: Pavel Mervart, 2010); Papyrus Derveni [Papirus iz Dervenija] (Červený Kostelec: Pavel Mervart, 2011) (angleški prevod je v pripravi); Evoluce před Darwinem: Nejstarší vývojová stadia evoluční nauky [Evolucija pred Darwinom: Najstarejše razvojne stopnje v evolucijski misli] (Červený Kostelec: Pavel Mervart, 2012), soavtorja R. Kočandrle in Z. Kratochvíl; ter The Philosophy of Gemistos Plethon: Platonism in Late Byzantium, between Hellenism and Orthodoxy (Farnham: Ashgate, 2014). Njegova študija o papirusu iz Dervenija je leta 2013 dobila nagrado Karlove univerze. Vrsta njegovih razprav je dostopna na spletu.

Derveni