raztrgati boga

Raztrgati boga: podobe Dionizove smrti v poznoantičnih virih

Blaž Božič, študent na smeri Grški jezik, književnost in kultura, bo na Oddelku za klasično filologijo v ponedeljek, 12. februarja 2018, zagovarjal magistrsko nalogo z naslovom Raztrgati boga: podobe Dionizove smrti v poznoantičnih virih. Mentor pri nalogi je bil doc. dr. Brane Senegačnik. Zagovor bo ob 11.00 v predavalnici 345 in bo odprt za javnost.

Dionizova smrt z razkosanjem

Magistrsko delo obravnava mitem Dionizove smrti z razkosanjem (sparagmos) v besedilih poznoantičnih avtorjev. Uporabljeni viri so v vsebinskem smislu razdeljeni na krščanske in neoplatonične. Njihova obravnava temelji na historičnem kontekstu, torej v odnosu do specifik tega obdobja. V manjši meri so obravnavani tudi z diahrone perspektive. Nemogoče je podati sintezo, ki bi vse interpretacije povezala v enotno sliko. Ključnega pomena za razgibano interpretativno dejavnost tega obdobja je povezava z etičnim dualizmom dionizičnega in titanskega. Ta verjetno v prvi vrsti izvira od Olimpiodorja. Možno pa je, da so zanjo obstajali starejši zgledi, denimo v orfizmu ali v platonističnih ponazoritvah manihejskega kozmosa.

Povezavo etičnega dualizma in Dionizove smrti je mogoče razumeti v okvirih grškega verskega obzorja. V neoplatoničnem kontekstu je metafora razkosanja lahko predstavljala metafizični princip emanacije – gibanje iz Enega (nerazdeljenega) v Mnogo (razdeljeno) in menjavo kozmične dobe. Krščanski apologeti so podobnosti med naracijama o smrti Kristusa in Dioniza najverjetneje videli zaradi njune tipološke podobnosti ali zaradi lastnih retrogradnih interpretacij Dioniza na podlagi Kristusovega lika. Poudarjali so predvsem teofagijo (odtod vprašanje podobnosti z evharistijo in enačenje Dioniza s kultno hrano) in deicid, uboj božanstva, v povezavi s soteriologijo. Poseben primer Dionizove smrti najdemo v Nonovi pesnitvi Dionysiaca. Tu je naracijo o božji smrti treba v prvi vrsti opredeliti za inovacijo. Nonos z njo izpostavlja splošno Dionizovo lastnost mnogoobraznosti. V tej pesnitvi se zrcali tudi kompleksnost razmerja med »krščanstvom« in »poganstvom«. Prav ta kompleksnost je ključni moment za interpretacijo obravnavanega mitema v obdobju pozne antike.