Odd­elek za klasično filologi­jo ima pogodbe o izmen­javi (Eras­mus+) sklen­jene z dvana­js­ti­mi evrop­ski­mi mesti. Z nji­mi lahko omogoči izkušn­jo študi­ja v tuji­ni vsem svo­jim štu­den­tom, ki jih ta zan­i­ma. Izbi­rati je mogoče med študi­jem na Duna­ju, v Gen­tu, v Pra­gi, v Brnu, v Sol­unu, v Ate­nah, v Komo­ti­ni, v Zagre­bu, v Fog­gii, v Milanu, v Budim­pešti in v Köl­nu. V pripravi sta še Sala­man­ca in Nan­cy.

Kot kaže­jo raziskave, s študi­jem ali uspos­abl­jan­jem v tuji­ni štu­den­ti poglo­bi­jo svo­je strokovno znan­je. Pri­do­bi­jo pa tudi gener­ične spret­nos­ti, ki so pri delo­da­jal­cih iz leta v leto bolj zaže­lene. Nedavna študi­ja o učinkih pro­gra­ma Eras­mus den­i­mo poudar­ja, da ima­jo diplo­man­ti z med­nar­o­d­ni­mi izkušn­ja­mi bistveno boljši položaj na trgu dela. Ver­jet­nost, da bodo dol­go­tra­jno brez­posel­ni, je v primer­javi s tis­ti­mi, ki niso študi­rali ali se uspos­abl­jali v tuji­ni, man­jša kar za polovi­co. Celo pet let po zaključku študi­ja je brez­posel­nih med štu­den­ti z izkušn­jo izmen­jave v primer­javi s kole­gi še ved­no 23% manj.

Generične kompetence

Doslej najob­sežne­jšo študi­jo te vrste so zas­no­vali neod­vis­ni strokovn­ja­ki. Odgov­ore so zbrali od množice anke­ti­rancev, med kater­i­mi so bili tako štu­den­ti kot pod­jet­ja. Iz stal­išč delo­da­jal­cev se je pokaza­lo, da jih kar 92% pri kan­di­datih išče oseb­nos­tne last­nos­ti, kakršne pro­gram izmen­jave še okrepi. Med nji­mi so den­i­mo strp­nost, samoza­vest, sposob­nost reše­van­ja prob­le­mov, radoved­nost, poz­na­van­je last­nih močnih in šibkih last­nos­ti ter odločnost. Glede na teste, opravl­jene pred odhodom v tuji­no in po vrnitvi domov, so štu­den­ti v pro­gra­mu Eras­mus pri teh oseb­nos­t­nih last­nos­tih že pred začetkom izmen­jave dobili višjo oceno. Ob povratku se je ta raz­li­ka v primer­javi z ostal­i­mi štu­den­ti še povečala.

Več izkušenj, več veščin, več odgovornosti

Dve leti kas­ne­je je na pod­la­gi izsled­kov prvotne raziskave iz leta 2014 nasta­la še ena, ki anal­izira raz­like v učinko­van­ju pro­gra­ma po posameznih regi­jah. Nova študi­ja ločeno obrav­na­va štu­dente in zapos­lene iz zahodne, vzhodne, sev­erne in južne Evrope. (V tej skupi­ni je sku­paj s Hrvaško, Ciprom, Grči­jo, Ital­i­jo, Por­tu­gal­sko, Špani­jo in Turči­jo zaje­ta tudi Sloveni­ja.)

Ta raziska­va se je še pose­bej osre­do­toči­la na mehke veščine, torej na oseb­nos­tne last­nos­ti, povezane s čustveno inteligen­co in sposob­nos­tjo inter­ak­ci­je. Med­nje sodi­jo komu­nikaci­ja, tim­sko delo, reše­van­je nepred­vidljivih situacij, reše­van­je kon­flik­tov, delov­na eti­ka in uspešno upravl­jan­je časa. Poenos­tavl­jeno povedano, če so trde veščine tiste, ki vam omogoči­jo raz­gov­or za službo, so mehke tiste, zara­di kater­ih vas po njem med vse­mi kan­di­dati na kon­cu izbere­jo. Mehke veščine vpli­va­jo na človeko­va razmer­ja do drugih ter na delo­van­je v pro­fe­sion­al­nem okolju. V veli­ki meri (po nedavni raziskavi na Stan­for­du celo v treh četrti­nah) določa­jo posameznikov dol­go­ročni poten­cial za kari­erni razvoj. Čeprav so tež­je merljive, pa nan­je lahko vpli­va tudi sodob­no zas­no­van izo­braže­val­ni pro­ces. Prav med­nar­o­d­na izmen­ja­va je ena od študi­jskih oblik, kjer jih lahko razvi­jete in okrepite.

Med vrsto poizvedb, ki so jih razisko­val­ci s tem v zvezi zas­tavili delo­da­jal­cem, je bilo tudi neko­liko indiskret­no vprašan­je. Kako med študi­jem pri­doblje­na med­nar­o­d­na izkušn­ja nji­hovih delavcev po določen­em obdob­ju vpli­va na odgov­ornost, ki jim jo lahko zau­pa­jo, in posledično na viši­no plače? Izkaza­lo se je, da več kot tretji­na obo­je neposred­no povezu­je.

 Številke in Erasmus+

S tridesetlet­ni­mi izkušn­ja­mi nad­gra­je­na inači­ca pro­gra­ma se sedaj imenu­je Eras­mus+. V obdob­ju 2014–2020 je za izmen­jave in s tem povezane aktivnos­ti na voljo sko­raj 15 mil­i­jard evrov. Zne­sek je za kar 40% višji kot v pre­jšn­jem obdob­ju. Zara­di boljše jezikovne pod­pore, prožne­jših prav­il in dodatne pomoči za osebe s poseb­n­i­mi potre­ba­mi, iz slabših social­nih razmer ali z odd­al­jenih območij posta­ja pro­gram oben­em dostop­ne­jši. Cilj EU do kon­ca desetlet­ja je vsaj 20-odstot­na mobil­nost štu­den­tov. To smo po podatk­ih anal­ize, ki jo je leta 2017 oprav­i­la Uni­verza v Ljubl­jani, na Filo­zof­s­ki fakul­teti pri pri­ha­ja­jočih štu­den­tih že dosegli.

Metodologija

Študi­jo o učinkih pro­gra­ma Eras­mus je zas­no­val neod­visen kon­zor­cij. Izved­lo jo je pod­jet­je CHE Con­sult iz Berli­na sku­paj z agen­ci­jo Brus­sels Edu­ca­tion Ser­vices, uni­verzitet­no mrežo Com­postela in štu­dentsko mrežo Eras­mus.

Kvan­ti­ta­tivne in kval­i­ta­tivne raziskave ter ankete so zajele 34 držav (države član­ice EU, Make­donijo, Islandi­jo, Liht­enš­ta­jn, Norveško, Švi­co in Turči­jo) ter več kot 75.000 štu­den­tov. Med temi jih je bilo več kot 55.000 na študi­ju ali uspos­abl­jan­ju v tuji­ni. V anke­tah je sode­lo­va­lo tudi 5.000 zaposlenih, 1000 visokošol­skih ustanov in 650 delo­da­jal­cev. Kval­i­ta­tiv­na študi­ja se je osre­do­toči­la na osem po velikosti in legi med seboj zelo različnih držav – na Bol­gar­i­jo, Češko, Fin­sko, Nemči­jo, Lit­vo, Por­tu­gal­sko, Špani­jo in Združeno kral­jest­vo. Obsegala je obiske na terenu, inter­vju­je, fokusne skupine in insti­tu­cionalne delavnice.

Nova študi­ja iz leta 2016 (dostop­na na tej poveza­vi) je učinek pro­gra­ma anal­izirala po regi­jah. Nasta­la je v istem insti­tu­cional­nem okviru in na podob­no velikem razisko­val­nem vzor­cu.

Impresija