Oddelek za klasično filologijo ima pogodbe o izmenjavi (Erasmus+) sklenjene z dvanajstimi evropskimi mesti. Z njimi lahko omogoči izkušnjo študija v tujini vsem svojim študentom, ki jih ta zanima. Izbirati je mogoče med študijem na Dunaju, v Gentu, v Pragi, v Brnu, v Solunu, v Atenah, v Komotini, v Zagrebu, v Foggii, v Milanu, v Budimpešti in v Kölnu. V pripravi sta še Salamanca in Nancy.
Kot kažejo raziskave, s študijem ali usposabljanjem v tujini študenti poglobijo svoje strokovno znanje. Pridobijo pa tudi generične spretnosti, ki so pri delodajalcih iz leta v leto bolj zaželene. Nedavna študija o učinkih programa Erasmus denimo poudarja, da imajo diplomanti z mednarodnimi izkušnjami bistveno boljši položaj na trgu dela. Verjetnost, da bodo dolgotrajno brezposelni, je v primerjavi s tistimi, ki niso študirali ali se usposabljali v tujini, manjša kar za polovico. Celo pet let po zaključku študija je brezposelnih med študenti z izkušnjo izmenjave v primerjavi s kolegi še vedno 23% manj.
Generične kompetence
Doslej najobsežnejšo študijo te vrste so zasnovali neodvisni strokovnjaki. Odgovore so zbrali od množice anketirancev, med katerimi so bili tako študenti kot podjetja. Iz stališč delodajalcev se je pokazalo, da jih kar 92% pri kandidatih išče osebnostne lastnosti, kakršne program izmenjave še okrepi. Med njimi so denimo strpnost, samozavest, sposobnost reševanja problemov, radovednost, poznavanje lastnih močnih in šibkih lastnosti ter odločnost. Glede na teste, opravljene pred odhodom v tujino in po vrnitvi domov, so študenti v programu Erasmus pri teh osebnostnih lastnostih že pred začetkom izmenjave dobili višjo oceno. Ob povratku se je ta razlika v primerjavi z ostalimi študenti še povečala.
Več izkušenj, več veščin, več odgovornosti
Dve leti kasneje je na podlagi izsledkov prvotne raziskave iz leta 2014 nastala še ena, ki analizira razlike v učinkovanju programa po posameznih regijah. Nova študija ločeno obravnava študente in zaposlene iz zahodne, vzhodne, severne in južne Evrope. (V tej skupini je skupaj s Hrvaško, Ciprom, Grčijo, Italijo, Portugalsko, Španijo in Turčijo zajeta tudi Slovenija.)
Ta raziskava se je še posebej osredotočila na mehke veščine, torej na osebnostne lastnosti, povezane s čustveno inteligenco in sposobnostjo interakcije. Mednje sodijo komunikacija, timsko delo, reševanje nepredvidljivih situacij, reševanje konfliktov, delovna etika in uspešno upravljanje časa. Poenostavljeno povedano, če so trde veščine tiste, ki vam omogočijo razgovor za službo, so mehke tiste, zaradi katerih vas po njem med vsemi kandidati na koncu izberejo. Mehke veščine vplivajo na človekova razmerja do drugih ter na delovanje v profesionalnem okolju. V veliki meri (po nedavni raziskavi na Stanfordu celo v treh četrtinah) določajo posameznikov dolgoročni potencial za karierni razvoj. Čeprav so težje merljive, pa nanje lahko vpliva tudi sodobno zasnovan izobraževalni proces. Prav mednarodna izmenjava je ena od študijskih oblik, kjer jih lahko razvijete in okrepite.
Med vrsto poizvedb, ki so jih raziskovalci s tem v zvezi zastavili delodajalcem, je bilo tudi nekoliko indiskretno vprašanje. Kako med študijem pridobljena mednarodna izkušnja njihovih delavcev po določenem obdobju vpliva na odgovornost, ki jim jo lahko zaupajo, in posledično na višino plače? Izkazalo se je, da več kot tretjina oboje neposredno povezuje.
Številke in Erasmus+
S tridesetletnimi izkušnjami nadgrajena inačica programa se sedaj imenuje Erasmus+. V obdobju 2014–2020 je za izmenjave in s tem povezane aktivnosti na voljo skoraj 15 milijard evrov. Znesek je za kar 40% višji kot v prejšnjem obdobju. Zaradi boljše jezikovne podpore, prožnejših pravil in dodatne pomoči za osebe s posebnimi potrebami, iz slabših socialnih razmer ali z oddaljenih območij postaja program obenem dostopnejši. Cilj EU do konca desetletja je vsaj 20-odstotna mobilnost študentov. To smo po podatkih analize, ki jo je leta 2017 opravila Univerza v Ljubljani, na Filozofski fakulteti pri prihajajočih študentih že dosegli.
Metodologija
Študijo o učinkih programa Erasmus je zasnoval neodvisen konzorcij. Izvedlo jo je podjetje CHE Consult iz Berlina skupaj z agencijo Brussels Education Services, univerzitetno mrežo Compostela in študentsko mrežo Erasmus.
Kvantitativne in kvalitativne raziskave ter ankete so zajele 34 držav (države članice EU, Makedonijo, Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico in Turčijo) ter več kot 75.000 študentov. Med temi jih je bilo več kot 55.000 na študiju ali usposabljanju v tujini. V anketah je sodelovalo tudi 5.000 zaposlenih, 1000 visokošolskih ustanov in 650 delodajalcev. Kvalitativna študija se je osredotočila na osem po velikosti in legi med seboj zelo različnih držav – na Bolgarijo, Češko, Finsko, Nemčijo, Litvo, Portugalsko, Španijo in Združeno kraljestvo. Obsegala je obiske na terenu, intervjuje, fokusne skupine in institucionalne delavnice.
Nova študija iz leta 2016 (dostopna na tej povezavi) je učinek programa analizirala po regijah. Nastala je v istem institucionalnem okviru in na podobno velikem raziskovalnem vzorcu.
Impresija