Odd­elek za klasično filologi­jo je v poveza­vi z več drugi­mi jezikovn­i­mi odd­el­ki Filo­zofske fakul­tete skle­nil pogod­bo o izmen­javi z Loren­sko uni­ver­zo (Uni­ver­sité de Lor­raine) v Nan­cyju, nek­dan­ji prestol­ni­ci Lotaringi­jske vojvo­dine v današn­ji fran­cos­ki regi­ji Grand Est, ki meji na Bel­gi­jo, Luk­sem­burg, Nemči­jo in Švi­co. V pokra­ji­ni sta se skozi sto­let­ja pre­ple­ta­la fran­cos­ki in nemš­ki vpliv, ki se še danes zrcali­ta v obeh večjih mestih, v sev­ern­jaškem Met­zu in v Nan­cyju, ki leži neko­liko južne­je. Sam Nan­cy ima 100.000 pre­bi­val­cev, v celot­ni regi­ji pa živi dobrih 400.000 lju­di. Središče mes­ta, Stanislavov trg (Place Stanis­las), je poimen­o­vano po poljskem kralju in lorenskem vojvo­du Stanislavu Leszczynskem (1737–1766) ter je zaščiteno kot Unescov spomenik kul­turne dediščine. Mesto ima latin­s­ki moto Non inul­tus pre­mor, “Nihče me ne zati­ra nekazno­vano”. Podob­no trmas­to neod­vis­nost pon­azar­ja rastli­na v središču mest­ne­ga grba – osat, ki je loren­s­ki sim­bol.

Nova univerza s starim poreklom

Kore­nine tamka­jšn­je uni­verze sega­jo v leto 1572, ko je bila ustanovl­je­na v bližn­jem mes­tu Pont-à-Mous­son. V Nan­cy se je pre­selila leta 1768. Leta 1793 so jo rev­olu­cionar­ji zaprli, ponovno je bila odpr­ta šele leta 1864. Današn­ja Loren­s­ka uni­verza je po letih priprav nasta­la leta 2012 z združitvi­jo uni­verz Nan­cy 1 in Nan­cy 2, lorenske politehnike in Uni­verze v Met­zu.

Nova uni­verza ima slabih 60.000 štu­den­tov, od teh jih kak­ih 40.000 živi v Nan­cyju. Po velikosti je torej ustano­va primerlji­va z ljubl­jan­sko uni­ver­zo. Pri­b­ližno 9.000 jih študi­ra human­is­tiko. (Za pred­sta­vo, na ljubl­jan­s­ki Filo­zof­s­ki fakul­teti je okrog 8.000 štu­den­tov.)

Kot uni­verza regi­je, ki meji na kar štiri tuje države, si Loren­s­ka uni­verza zavest­no prizade­va za med­nar­o­d­ni pro­fil in čezme­jno sode­lo­van­je. Med nji­hovi­mi štu­den­ti je kar 15% tujcev, v abso­lut­nih številkah je to pri­b­ližno 8.000. Od teh je pri­b­ližno četrti­na iz držav EU. Zaposleni na uni­verzi izda­jo pri­b­ližno 30% znanstvenih objav v part­ner­stvu s tuji­mi razisko­val­ci. Štu­den­tom klasične filologi­je na ljubl­jan­s­ki Filo­zof­s­ki fakul­teti bo zan­imiv zlasti nji­hov dodiplom­s­ki pro­gram za klasične vede (Let­tres clas­siques, šest seme­s­trov v treh letih), ki se dobro povezu­je s sloven­skim.

 

Študentom prijazno mesto

Fran­cos­ki časopis Le Figaro je v poveza­vi z dnevnikom Le Parisien Nan­cy pred časom raz­glasil za zmago­v­al­ca med fran­coski­mi uni­verzitet­ni­mi mesti (Et la meilleure ville étu­di­ante de France est…Nancy). Izkaza­lo se je, da je na vrhu pre­ce­jšn­ja gneča in da v Fran­ci­ji visoko koti­ra­jo zlasti man­jša mes­ta. Med kan­di­dati, ki se potegu­je­jo za ta naslov, so še Lille, pa Poitiers, Amiens, Besançon (Cezar­jev Veson­tio), Stras­bourg, Reims, Greno­ble, Dijon in Cler­mont-Fer­rand. Med dejavni­ki, pomem­b­n­i­mi za takšno visoko uvrstitev, so dostop­nost javne­ga pre­voza, finanč­na pomoč, kul­tur­na ponud­ba in razpoložlji­va stanovan­ja. Pomem­ben je tudi delež štu­den­tov v razmer­ju do ostal­ih pre­bi­val­cev. Loren­s­ka uni­verza ima tudi svo­jo aplikaci­jo za pametne tele­fone (Uni­vLor­raine), s pomočjo katere je mogoče pre­ver­i­ti, v kater­ih knjižnic­ah je gneča in kje je še pros­tor, sto­pi­ti v stik z zaposlen­i­mi na uni­verzi, pre­ver­i­ti urnik in podatke o posameznih pred­metih ter si pri iskan­ju študi­jskih lokacij poma­gati z zeml­je­v­idom.

Pro­gram dodiplomskega študi­ja klasične filologi­je v Nan­cyju

Osnovni sta­tis­tični podat­ki o uni­verzi