nancy

Lorenska univerza v Nancyju – nova pogodba o izmenjavi

Oddelek za klasično filologijo je v povezavi z več drugimi jezikovnimi oddelki Filozofske fakultete sklenil pogodbo o izmenjavi z Lorensko univerzo (Université de Lorraine) v Nancyju, nekdanji prestolnici Lotaringijske vojvodine v današnji francoski regiji Grand Est, ki meji na Belgijo, Luksemburg, Nemčijo in Švico. V pokrajini sta se skozi stoletja prepletala francoski in nemški vpliv, ki se še danes zrcalita v obeh večjih mestih, v severnjaškem Metzu in v Nancyju, ki leži nekoliko južneje. Sam Nancy ima 100.000 prebivalcev, v celotni regiji pa živi dobrih 400.000 ljudi. Središče mesta, Stanislavov trg (Place Stanislas), je poimenovano po poljskem kralju in lorenskem vojvodu Stanislavu Leszczynskem (1737–1766) ter je zaščiteno kot Unescov spomenik kulturne dediščine. Mesto ima latinski moto Non inultus premor, »Nihče me ne zatira nekaznovano«. Podobno trmasto neodvisnost ponazarja rastlina v središču mestnega grba – osat, ki je lorenski simbol.

Nova univerza s starim poreklom

Korenine tamkajšnje univerze segajo v leto 1572, ko je bila ustanovljena v bližnjem mestu Pont-à-Mousson. V Nancy se je preselila leta 1768. Leta 1793 so jo revolucionarji zaprli, ponovno je bila odprta šele leta 1864. Današnja Lorenska univerza je po letih priprav nastala leta 2012 z združitvijo univerz Nancy 1 in Nancy 2, lorenske politehnike in Univerze v Metzu.

Nova univerza ima slabih 60.000 študentov, od teh jih kakih 40.000 živi v Nancyju. Po velikosti je torej ustanova primerljiva z ljubljansko univerzo. Približno 9.000 jih študira humanistiko. (Za predstavo, na ljubljanski Filozofski fakulteti je okrog 8.000 študentov.)

Kot univerza regije, ki meji na kar štiri tuje države, si Lorenska univerza zavestno prizadeva za mednarodni profil in čezmejno sodelovanje. Med njihovimi študenti je kar 15% tujcev, v absolutnih številkah je to približno 8.000. Od teh je približno četrtina iz držav EU. Zaposleni na univerzi izdajo približno 30% znanstvenih objav v partnerstvu s tujimi raziskovalci. Študentom klasične filologije na ljubljanski Filozofski fakulteti bo zanimiv zlasti njihov dodiplomski program za klasične vede (Lettres classiques, šest semestrov v treh letih), ki se dobro povezuje s slovenskim.

Nancy

Študentom prijazno mesto

Francoski časopis Le Figaro je v povezavi z dnevnikom Le Parisien Nancy pred časom razglasil za zmagovalca med francoskimi univerzitetnimi mesti (Et la meilleure ville étudiante de France est…Nancy). Izkazalo se je, da je na vrhu precejšnja gneča in da v Franciji visoko kotirajo zlasti manjša mesta. Med kandidati, ki se potegujejo za ta naslov, so še Lille, pa Poitiers, Amiens, Besançon (Cezarjev Vesontio), Strasbourg, Reims, Grenoble, Dijon in Clermont-Ferrand. Med dejavniki, pomembnimi za takšno visoko uvrstitev, so dostopnost javnega prevoza, finančna pomoč, kulturna ponudba in razpoložljiva stanovanja. Pomemben je tudi delež študentov v razmerju do ostalih prebivalcev. Lorenska univerza ima tudi svojo aplikacijo za pametne telefone (UnivLorraine), s pomočjo katere je mogoče preveriti, v katerih knjižnicah je gneča in kje je še prostor, stopiti v stik z zaposlenimi na univerzi, preveriti urnik in podatke o posameznih predmetih ter si pri iskanju študijskih lokacij pomagati z zemljevidom.

Program dodiplomskega študija klasične filologije v Nancyju

Osnovni statistični podatki o univerzi