Iliada

O novem prevodu Iliade — v Konzorciju dvanajstega ob dvanajstih

V ponedel­jek, 12. mar­ca, bo v knji­gar­ni Kon­zor­cij pred­stavitev nove­ga pre­vo­da Ili­ade. Potekala bo kot pogov­or ured­ni­ka Andre­ja Ilca s pre­va­jalko Jeleno Isak Kres in pis­cem spremne besede Davidom Movri­nom. Lepo vabljeni!

Nov prevod

Zahod­na lit­er­ar­na zavest se začen­ja s skrivnos­t­nim pevcem Home­r­jem. Ili­a­da vel­ja za mejnik in temeljni kamen v zgodovi­ni zahodne književnos­ti. Eps­ka pes­nitev o zad­njih dneh tro­janske vojne, eno najstare­jših ohran­jenih del zahodne lit­er­a­ture, je najver­jet­ne­je nasta­la v 8. sto­letju pr. Kr. Njeno nič manj slavno nadal­je­van­je je Odis­e­ja.

Pred kratkim je v zbir­ki Kon­dor izšel nov izbor iz Ili­ade v pre­vo­du klasične filologin­je Jelene Isak Kres. V pet­de­setih letih pre­jšn­je­ga sto­let­ja jo je v celoti že prevedel Anton Sovrè. V tokrat­ni izda­ji je zbra­no devet od vsega sku­paj 24 spevov oziro­ma natančno 5062 ver­zov.

Novi pre­vod se star­ih pre­va­jal­skih ore­hov lote­va s stari­mi in novi­mi orod­ji. V dru­gačnih okolišči­nah, na svež način, ven­dar tako, da osta­ja zvest izvirniku in hkrati vpet v tradi­ci­jo slovenskega šestomera. Ta s svo­ji­mi zasvo­jljivi­mi rit­mi pripove­du­je tri tisoč let staro, a še zmer­aj aktu­al­no zgod­bo o tem, kaj se zgo­di, ko se v jezi sporeče­ta alfa juna­ka.

Vtisi

“Laž­je je ukrasti Herku­lu gor­jačo kot Home­r­ju en sam verz.” (Vergilij pri Donatu, Vergili­jev živl­jen­jepis)

“Poez­i­je ne najde­mo le pri Arab­cih, tudi dru­gi nar­o­di ima­jo svo­jo. Obsta­jali so perz­i­js­ki in grš­ki pes­ni­ki. Aris­to­tel den­i­mo v svo­ji Logi­ki hvali pes­ni­ka Home­r­ja.” (Ibn Hal­dun, Mukadi­ma)

“Le začni­va pri Home­ri.” (France Prešeren, Glosa)

“Človek, ki ni pre­bral Home­r­ja, je kot človek, ki ni videl oceana. Nek­je je velikan­s­ki in slovit pred­met, o katerem nima poj­ma.” (Wal­ter Bage­hot, Lit­er­arne študi­je)

“Zadi­vi­jo se rožno­prste zore, / sme­joč z Olimpa stopi­jo vrhov / in s son­cem kro­n­a­jo strmeče gore — / in v jutro se izli­je smeh bogov.” (Vojeslav Mole, Homer)

“Vsako veliko lit­er­arno delo je bod­isi Ili­a­da bod­isi Odis­e­ja.” (Ray­mond Que­neau, Pred­gov­or k Flauber­tu)

“Homer je postal učitelj vsega človešt­va.” (Anton Sovre, Pred­gov­or k Ilia­di)

“Home­r­je­vo delo … lahko preuču­ješ do kon­ca časov in še ved­no čutiš, da je v njem povze­to celot­no lit­er­arno vesol­je.” (Northrop Frye, Posvet­ni kanon in dru­gi spisi)

“Danes imamo nadal­je­vanke na tele­viz­iji, tudi takrat so jih imeli, samo bolj počasne, z veliko več podrob­nos­t­mi in v drugem medi­ju. Potešile so človeško radoved­nost, in čeprav je šlo v veli­ki meri za pro­pa­gan­do, so se skozi čas razrasle v prist­no lep­oslov­je.” (Jele­na Isak Kres, pre­va­jal­ka)

“Desetlet­ja se ni našel junak, ki bi se upal zno­va poloti­ti tega »nore­ga« počet­ja in odpi­h­nil pati­no z nev­er­jet­no žive in aktu­alne knjige. No, zdaj se je. Naše­mu času primer­no seve­da gov­o­rimo o junakin­ji, Jeleni Isak Kres, in ver­jamem, da tokrat­na obja­va v Kon­dor­ju najavl­ja in obe­ta čez nekaj let izid njene­ga celot­ne­ga pre­vo­da. Ili­a­da je klasi­ka, ki nam z vsakim pre­vodom izpove mar­sikaj nove­ga, a še dosti več kot to: vsak nov pre­vod Ili­ade ali Odis­e­je je v bistvu pomem­b­no civ­i­lizaci­jsko dejan­je, s katero neka jezikov­na skup­nost uprav­iču­je svoj obstoj. Za takšno knji­go si je torej res tre­ba vzeti čas.” (Andrej Ilc, ured­nik)