Pri Znanstveni založbi Filo­zofske fakul­tete je izšla nova knji­ga Mar­ka Mar­inčiča, Carmi­na doc­ta: Kat­ul in nova poez­i­ja. Na voljo je v vseh bol­je založenih knji­gar­nah po ceni 19,90 evra.

Stare­jše lit­er­arne zgodovine poz­na­jo dva Kat­u­la: prvi je rim­s­ki poez­i­ji odkril oseb­ni izraz, dru­gi oblikovno zavest. Prvi je pro­to-roman­tik, ki »sovraži in lju­bi«, dru­gi z intelek­tu­al­is­tično dis­tan­co kuje verze. Prve­mu je zgled Sap­fo, druge­mu Kalimah.

Živost Katulove poezije

Kat­u­la so dol­go brali naivno biograf­sko. Bolj kot Kat­ulov liber jih je zan­i­mala Lezbi­ja. Kdo je bila ta žen­s­ka? Kje sta se prvič srečala? Je res dala pred­nost neke­mu Celi­ju Rufu? Je ta res iden­tičen z Rufom, ki ga po Kat­ulovi naved­bi oral­no zado­volju­je pokopal­išč­na pros­ti­tut­ka Rufa iz Bologne?

Tovrst­ni foren­z­ično biograf­s­ki poskusi dokazu­je­jo živost Kat­ulove poez­i­je, ven­dar k razumevan­ju besedil ne prispe­va­jo veliko. A tudi antibi­ograf­s­ka bran­ja zad­njih desetletij Kat­u­la pogos­to slika­jo enos­tran­sko, kot sve­to­bežne­ga dandy­ja, ki ne ve, kaj gov­ori, ko Cezar­ja imenu­je cinae­dus Romu­lus.

Avtor te knjige »neo­teri­ka« Kat­u­la učinkovi­to pred­stavi kot otro­ka svo­je­ga časa, ki se iz tumul­ta pozne repub­like ne umi­ka v samoljub­ni for­mal­izem, temveč v novi obli­ki išče oseb­ni in poli­tični izraz.

V dodatku je prvi sloven­s­ki pre­vod Kat­ulove­ga tour de force, kratkega epa o svat­bi Pele­ja in Tetide (C. 64).