Tro­jan­s­ka voj­na je končana, vsi tro­jan­s­ki juna­ki so padli. Pred goreči­mi raz­vali­na­mi nek­daj slavne­ga mes­ta Tro­janke in nji­hovi otro­ci čaka­jo na odhod v grško sužen­jst­vo. Ženske, na čelu z ostare­lo kralji­co Hek­abo, objoku­je­jo žalost­no uso­do svo­je­ga mes­ta in sebe. Kraljiči­na hči Kasan­dra bo pri­pad­la mikenske­mu kralju Agamem­nonu za priležni­co, sna­ha Androm­a­ha Ahilove­mu sinu za ženo, hčer Polik­seno bodo žrtvo­vali na Ahilovem grobu, kralji­ca sama pa bo sužn­ja Odis­e­ju. Tudi Androm­ahine­mu otroku, ki je nji­ho­vo zad­nje upan­je za obno­vo mes­ta, neizpros­ni zmago­v­al­ci določi­jo, da mora umreti. Za vse zlo Tro­janke obsodi­jo lepo Heleno, ki jo je princ Paris brez težav spel­jal spar­tanske­mu kralju Menela­ju, začet­niku te vojne. Obračun žen­sk je neizpros­en, ven­dar ne more omil­i­ti tragike povo­jne­ga trpljen­ja. Medtem ko se goreče mesto podi­ra, Tro­janke odha­ja­jo v sužen­jst­vo.

Evripi­do­va tragedi­ja iz leta 415 pr. Kr. je postavl­je­na v mit­sko dobo tro­janske vojne, a je najver­jet­ne­je dra­matikov komen­tar na takrat aktu­al­no pelo­poneško vojno, v kateri so se Atene boje­vale s Spar­to. Mor­da v njej odz­van­ja tudi aten­s­ki pohod na nev­tral­ni otok Melos ter poboj ali zasužn­jen­je tamka­jšn­je­ga pre­bi­val­st­va. Evripi­dove ide­je so bile za takratne Atene rev­olu­cionarne in pre­vrat­niške, zato je na tek­movan­ju dram večkrat pristal na drugem mes­tu. V svo­jih delih se je pogos­to zavzel za »ponižane in razžal­jene«, za sužn­je, ženske, v Tro­jankah za ujet­nice iz Ate­nam sovražne­ga mes­ta. Dra­ma je obsod­ba neprav­ičnih vojn, sprašu­je se o odgov­ornos­ti in kriv­di zan­je, zato je razumlji­vo, da je bila večkrat upri­zor­je­na v kon­tek­stih aktu­al­nih poli­tičnih razmer. Najbolj znana je adaptaci­ja Jeana Paula Sar­tra, ki vse­bu­je implic­it­no kri­tiko evropskega impe­ri­al­iz­ma v Azi­ji. Leta 1971 je bil pos­net film režis­er­ja Mihal­isa Kako­gian­nisa s Kather­ine Hep­burn v glavni vlo­gi. Prvo sloven­sko upri­zoritev Tro­jank je v pre­vo­du Jere Ivanc na oder Slovenskega nar­o­d­ne­ga gledal­išča v Novi Gori­ci postavil Jaša Koceli.

Poleg igral­cev domače­ga ansam­bla sodelu­je­jo tudi zunan­ji ust­var­jal­ci z različnih področij: glas­beni­ca Raiv­en, ple­salec Siniša Buk­inac, poli­tič­na pes­ni­ca sir­i­jskega in palestinskega rodu iz Združenih arab­skih emi­ra­tov Farah Cham­ma; ena­jst pevk z Goriškega, ki so bile izbrane na avdi­ci­ji, pa tvori grš­ki zbor.

Predstave

12. apri­la 2018 ob 20.00. SNG Nova Gor­i­ca, veli­ki oder.
13. apri­la 2018 ob 20.00. SNG Nova Gor­i­ca, veli­ki oder.
18. apri­la 2018 ob 20.00. SNG Nova Gor­i­ca, veli­ki oder.
19. apri­la 2018 ob 20.00. SNG Nova Gor­i­ca, veli­ki oder.

Režis­er Jaša Koceli, pre­va­jal­ka Jera Ivanc, dra­maturgin­ja Ana Kržišnik Blaži­ca, lek­tor Srečko Fišer, scenograf Dar­jan Miha­jlović Cer­ar, kos­tu­mo­grafin­ja Bran­ka Pavlič, avtor glas­be Miha Pet­ric, korepeti­tor­ka Mar­ta Kos­turs­ka, kore­ografin­ja Taj­da Podob­nik, fotografin­ja Man­ki­ca Kran­jec, obliko­valec svet­lobe Samo Oblokar, obliko­val­ka maske Tina Prpar.

Igra­jo Kris­ti­jan Guček, Hele­na Peršuh, Mar­ju­ta Slamič, Raiv­en k. g., Patrizia Jur­inčič Finž­gar, Arna Hadžial­je­vić, Jure Kopušar,Miha Nemec, Isaak Hrovatin k. g. / Lev Lipušček k. g., Siniša Buk­inac k. g., Ana Fac­chi­ni, Dušan­ka Ris­tić, Moj­ca Cej k. g., Vida Fabčič k. g., Hana Fer­i­zović k. g., Kati Harej k. g., Petra Kolenc k. g., Ajda Pod­gornik Val­ič k. g., Hele­na Simčič k. g., Bar­bara Simčič Veličkov k. g., Anja Trobec k. g., Luci­ja Zorn k. g., Ana Žnidarčič k. g. Nastopa tudi Farah Cham­ma k. g.

V četrtek, 19. 4. 2018 ob 18.30, bo v SNG Nova Gor­i­ca tudi pogov­or s pre­va­jalko Evripi­dovih Tro­jank Jero Ivanc. Vstop prost.