Trojanke

Prva slovenska uprizoritev Evripidovih Trojank

Trojanska vojna je končana, vsi trojanski junaki so padli. Pred gorečimi razvalinami nekdaj slavnega mesta Trojanke in njihovi otroci čakajo na odhod v grško suženjstvo. Ženske, na čelu z ostarelo kraljico Hekabo, objokujejo žalostno usodo svojega mesta in sebe. Kraljičina hči Kasandra bo pripadla mikenskemu kralju Agamemnonu za priležnico, snaha Andromaha Ahilovemu sinu za ženo, hčer Polikseno bodo žrtvovali na Ahilovem grobu, kraljica sama pa bo sužnja Odiseju. Tudi Andromahinemu otroku, ki je njihovo zadnje upanje za obnovo mesta, neizprosni zmagovalci določijo, da mora umreti. Za vse zlo Trojanke obsodijo lepo Heleno, ki jo je princ Paris brez težav speljal spartanskemu kralju Menelaju, začetniku te vojne. Obračun žensk je neizprosen, vendar ne more omiliti tragike povojnega trpljenja. Medtem ko se goreče mesto podira, Trojanke odhajajo v suženjstvo.

Evripidova tragedija iz leta 415 pr. Kr. je postavljena v mitsko dobo trojanske vojne, a je najverjetneje dramatikov komentar na takrat aktualno peloponeško vojno, v kateri so se Atene bojevale s Sparto. Morda v njej odzvanja tudi atenski pohod na nevtralni otok Melos ter poboj ali zasužnjenje tamkajšnjega prebivalstva. Evripidove ideje so bile za takratne Atene revolucionarne in prevratniške, zato je na tekmovanju dram večkrat pristal na drugem mestu. V svojih delih se je pogosto zavzel za »ponižane in razžaljene«, za sužnje, ženske, v Trojankah za ujetnice iz Atenam sovražnega mesta. Drama je obsodba nepravičnih vojn, sprašuje se o odgovornosti in krivdi zanje, zato je razumljivo, da je bila večkrat uprizorjena v kontekstih aktualnih političnih razmer. Najbolj znana je adaptacija Jeana Paula Sartra, ki vsebuje implicitno kritiko evropskega imperializma v Aziji. Leta 1971 je bil posnet film režiserja Mihalisa Kakogiannisa s Katherine Hepburn v glavni vlogi. Prvo slovensko uprizoritev Trojank je v prevodu Jere Ivanc na oder Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici postavil Jaša Koceli.

Poleg igralcev domačega ansambla sodelujejo tudi zunanji ustvarjalci z različnih področij: glasbenica Raiven, plesalec Siniša Bukinac, politična pesnica sirijskega in palestinskega rodu iz Združenih arabskih emiratov Farah Chamma; enajst pevk z Goriškega, ki so bile izbrane na avdiciji, pa tvori grški zbor.

Predstave

12. aprila 2018 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.
13. aprila 2018 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.
18. aprila 2018 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.
19. aprila 2018 ob 20.00. SNG Nova Gorica, veliki oder.

Režiser Jaša Koceli, prevajalka Jera Ivanc, dramaturginja Ana Kržišnik Blažica, lektor Srečko Fišer, scenograf Darjan Mihajlović Cerar, kostumografinja Branka Pavlič, avtor glasbe Miha Petric, korepetitorka Marta Kosturska, koreografinja Tajda Podobnik, fotografinja Mankica Kranjec, oblikovalec svetlobe Samo Oblokar, oblikovalka maske Tina Prpar.

Igrajo Kristijan Guček, Helena Peršuh, Marjuta Slamič, Raiven k. g., Patrizia Jurinčič Finžgar, Arna Hadžialjević, Jure Kopušar,Miha Nemec, Isaak Hrovatin k. g. / Lev Lipušček k. g., Siniša Bukinac k. g., Ana Facchini, Dušanka Ristić, Mojca Cej k. g., Vida Fabčič k. g., Hana Ferizović k. g., Kati Harej k. g., Petra Kolenc k. g., Ajda Podgornik Valič k. g., Helena Simčič k. g., Barbara Simčič Veličkov k. g., Anja Trobec k. g., Lucija Zorn k. g., Ana Žnidarčič k. g. Nastopa tudi Farah Chamma k. g.

V četrtek, 19. 4. 2018 ob 18.30, bo v SNG Nova Gorica tudi pogovor s prevajalko Evripidovih Trojank Jero Ivanc. Vstop prost.