Plotin

Okrogla miza o prevajanju Plotina – Liber.ac 2018 v četrtek ob 10h

»Obstaja kot nekakšno središče, okrog njega pa krog, ki žari od njega; in nato še drugi krog, ki je luč od luči. … Obstaja torej velika Luč, ki sije negibno, medtem ko iz nje izhaja svetloba, ki vse prežarja v urejenem sorazmerju. Druge luči razsvetljujejo svet skupaj z njo: nekatere ostajajo na miru, medtem ko druge privlači sijaj razsvetljenih stvari.« (Plotin)

Plotin (205–270), grški filozof, ki se je rodil in izobraževal v Egiptu, nato pa živel in deloval v Rimu, velja za začetnika novoplatonizma. Njegova filozofija se je razvijala v obdobju živahnega dialoga tako s filozofijo preteklih stoletij kot s sočasnimi idejnimi tokovi. Ti so se stekali v svetovnih središčih, kakršni sta bili tedaj Aleksandrija in Rim. Platon in Aristotel ostajata poglavitni referenci, a nanj je močno vplival tudi stoicizem, v njegovem času pa še pitagorejsko obarvani srednji platonizem in (bolj v polemičnem smislu) razne gnostične ločine.

Plotinovi traktati se kompozicijsko, slogovno in jezikovno ne morejo primerjati z dialogi njegovega največjega vzornika. Po drugi strani pa prav vsak izmed njih izdaja sokratski tip filozofa-iskalca, le da brez ironije in s težkim bremenom odgovornosti, ki ga filozofu-učenjaku nalaga skoraj tisočletna miselna in literarna dediščina njegovih predhodnikov. Do njih želi biti pošten in temeljit, zato je v njegovem razmišljanju včasih več vprašanj kakor odgovorov, in še ti so pogosto razdvojeni.

Plotin, Porfirij in Eneade

Plotinova dela je uredil njegov učenec in biograf Porfirij. Njemu dolgujemo razdelitev Plotinovega opusa na šest knjig po devet traktatov, ki se jih je tako prijelo ime Eneade (»deveterke«). Ne številčna ne vsebinska ureditev nista naključni; po drugi strani pa se je Porfiriju zdelo potrebno zabeležiti tudi kronologijo nastanka traktatov. Čeprav večina starejših izdaj, od katerih so mnoge temeljne, ohranja Porfirijevo delitev na eneade, nam novejši prevodi s kronološko ureditvijo ponujajo še drug vpogled v Plotinovo misel in predvsem v zapis te misli.

Ob nastajanju slovenskega prevoda celotnega opusa tega klasičnega avtorja, katerega prvi del je izšel pri Slovenski matici v prevodu Sonje Weiss (2016; drugi del izide 2018), bo tekel pogovor o preteklih in sedanjih prevodih z dvema prevajalcema Plotina, dr. Francijem Zoretom in dr. Sonjo Weiss, ter z urednikom pričujoče integralne izdaje, dr. Markom Uršičem. Dogodek, ki se bo odvil v četrtek, 24. maja, ob 10.00 v Foersterjevem vrtu za Filozofsko fakulteto, bo povezoval dr. Jan Ciglenečki.