»Obsta­ja kot nekakšno središče, okrog nje­ga pa krog, ki žari od nje­ga; in nato še dru­gi krog, ki je luč od luči. … Obsta­ja torej veli­ka Luč, ki sije neg­ib­no, medtem ko iz nje izha­ja svet­lo­ba, ki vse prežar­ja v ure­jen­em sorazmer­ju. Druge luči razsvetlju­je­jo svet sku­paj z njo: nekatere osta­ja­jo na miru, medtem ko druge privlači sijaj razsvetl­jenih stvari.« (Plotin)

Plotin (205–270), grš­ki filo­zof, ki se je rodil in izo­braže­val v Egip­tu, nato pa živ­el in delo­val v Rimu, vel­ja za začet­ni­ka novo­pla­toniz­ma. Nje­go­va filo­zofi­ja se je razvi­jala v obdob­ju živah­ne­ga dialo­ga tako s filo­zofi­jo pretek­lih sto­letij kot s sočas­ni­mi ide­jn­i­mi tokovi. Ti so se stekali v sve­tovnih središčih, kakršni sta bili tedaj Alek­san­dri­ja in Rim. Pla­ton in Aris­to­tel osta­ja­ta poglav­it­ni ref­er­en­ci, a nanj je močno vpli­val tudi sto­i­cizem, v nje­gov­em času pa še pitagore­jsko obar­vani sred­nji pla­tonizem in (bolj v polemičnem smis­lu) razne gnos­tične ločine.

Ploti­novi trak­tati se kom­pozi­ci­jsko, slo­gov­no in jezikovno ne more­jo primer­jati z dialo­gi nje­gov­e­ga največ­je­ga vzorni­ka. Po dru­gi strani pa prav vsak izmed njih izda­ja sokrats­ki tip filo­zo­fa-iskalca, le da brez ironi­je in s težkim bre­menom odgov­ornos­ti, ki ga filo­zo­fu-učen­jaku nala­ga sko­raj tisočlet­na mis­el­na in lit­er­ar­na dedišči­na nje­gov­ih pred­hod­nikov. Do njih želi biti pošten in temeljit, zato je v nje­gov­em razmišl­jan­ju včasih več vprašanj kakor odgov­orov, in še ti so pogos­to razd­vo­jeni.

Plotin, Porfirij in Eneade

Ploti­no­va dela je ure­dil nje­gov učenec in biograf Por­fir­ij. Nje­mu dol­gu­je­mo razdelitev Ploti­nove­ga opusa na šest knjig po devet trak­ta­tov, ki se jih je tako pri­je­lo ime Eneade (»devet­erke«). Ne številč­na ne vse­bin­s­ka ure­d­itev nista naključni; po dru­gi strani pa se je Por­fir­i­ju zde­lo potreb­no zabeleži­ti tudi kro­nologi­jo nas­tan­ka trak­ta­tov. Čeprav veči­na stare­jših izdaj, od kater­ih so mnoge temeljne, ohran­ja Por­fir­i­je­vo delitev na eneade, nam nove­jši pre­vo­di s kro­nološko ure­d­itvi­jo ponu­ja­jo še drug vpogled v Ploti­no­vo mis­el in pred­vsem v zapis te mis­li.

Ob nas­ta­jan­ju slovenskega pre­vo­da celot­ne­ga opusa tega klasične­ga avtor­ja, katere­ga prvi del je izšel pri Sloven­s­ki mati­ci v pre­vo­du Son­je Weiss (2016; dru­gi del izide 2018), bo tekel pogov­or o pretek­lih in sedan­jih pre­vodih z dve­ma pre­va­jal­cema Ploti­na, dr. Fran­ci­jem Zore­tom in dr. Son­jo Weiss, ter z ured­nikom priču­joče inte­gralne izda­je, dr. Markom Uršičem. Dogodek, ki se bo odvil v četrtek, 24. maja, ob 10.00 v Foer­ster­jevem  vrtu za Filo­zof­sko fakul­te­to, bo pove­zo­val dr. Jan Cigleneč­ki.