Odd­elek za klasično filologi­jo je skle­nil pogod­bo o izmen­javi z Uni­ver­zo v Sala­man­ki. Sala­man­ka je najstare­jša špan­s­ka uni­verza in tret­ja najstare­jša delu­joča uni­verza na sve­tu (prvi dve sta Bologna in Oxford), ustanovl­je­na je bila leta 1134. Kralj Alfonz IX. je ustanovno listi­no pod­pisal leta 1218, prav letos torej praznu­je­jo osem­sto­let­ni­co.

O njen­em slovesu med drugim priču­je dvo­je latin­skih rekel, Quod natu­ra non dat, Salman­ti­ca non prae­s­tat, »Česar nar­a­va ne da, tega tudi Sala­man­ka ne ponu­di«, ter Mul­tos et doc­tis­si­mos Salman­ti­ca habet, »Sala­man­ka ima številne največ­je učen­jake«. Na uni­ver­zo nale­ti­mo v števil­nih pomem­b­nih trenutk­ih evropske zgodovine. Ko je Krištof Kolumb iskal pod­poro katolišk­ih veličanstev Izabele I. in Fer­di­nan­da II. za svo­jo pot v Indi­jo, je moral pro­jekt zago­var­jati pred sve­tom geografov Uni­verze v Sala­man­ki. Matem­ati­ki iz Sala­manke so v 16. sto­letju razvili refor­mo juli­janskega koledar­ja in pred­la­gali rešitev, ki jo je nato uvel­jav­il papež Gre­gor XIII.

V tem času se na uni­verzi pojavi­ta tudi prva evrop­s­ka štu­den­t­ka Beat­riz Galin­do, zara­di vešče­ga obvladovan­ja Ciceronove­ga jezi­ka imen­o­vana »La Lati­na«, ter prva evrop­s­ka pre­da­vatelji­ca Luisa de Medra­no. Danes je pro­fe­soric na tej uni­verzi sko­raj 50 odstotkov — štu­den­tk pa celo nekaj več kot polovi­ca. Med vid­ne­jša ime­na med alum­ni in pro­fe­sor­ji sodi­jo še Miguel de Cer­vantes; sveti Janez od Križa; Luis de Gón­go­ra; Hernán Cortés; kar­di­nal Mazarin; Pedro Calderón de la Bar­ca; Miguel de Una­muno; in mno­gi dru­gi.

Osrednje mesto humanistike in filologije

Sala­man­ka je znana po svo­jih jezikovnih teča­jih za tujce, ki se jih vsako leto udeleži več kot dva tisoč štu­den­tov. Prav human­is­ti­ka in še pose­bej študij jezikov sta moč­na toč­ka te uni­verze, ki je den­i­mo pred tre­mi desetletji v poveza­vi z Uni­ver­zo v Cam­bridgeu ustanovi­la Evrop­sko zve­zo za jezikovne teste (ALTE), član­i­ca katere je danes tudi Uni­verza v Ljubl­jani. Klasič­na filologi­ja je pri njih del Fakul­tete za filologi­jo v stro­gem mest­nem jedru, v veličast­ni neok­lasični stavbi naspro­ti same kat­e­drale (Plaza de Anaya, 37008 Sala­man­ca). Na glavnem stop­nišču je kip pes­ni­ka in filo­zo­fa Miguela de Una­mu­na (1864–1936), ki je bil tam pro­fe­sor grščine in nekaj časa tudi rek­tor. Nji­ho­va fakul­tet­na knjižni­ca je ena najboljših v državi. Nova pogod­ba z Ljubl­jano poleg izmen­jave pre­da­vatel­jev omogoča tudi izmen­ja­vo dodiplom­skih in dok­torskih štu­den­tov.