Odd­elek za klasično filologi­jo je v teh dneh skle­nil dvo­je novih pogodb o izmen­javi, eno z Odd­elkom za klasično filologi­jo na Filološ­ki fakul­teti Uni­verze v Gdan­sku in eno s Fakul­te­to »Artes lib­erales« na Uni­verzi v Varšavi. S Poljsko imamo na odd­elku že dol­go­letne stike. Kaže­jo se v vrsti skup­nih pub­likacij, v skup­ni medza­ložniš­ki zbir­ki ter v več med­nar­o­d­nih znanstvenih kon­fer­enc­ah. Te smo v Ljubl­jani in v Varšavi, vsak­ič z odmevn­im sode­lo­van­jem naših štu­den­tov, priprav­ili v letih 2013, 2015 in 2017.

Univerza v Varšavi in njena knjižnica

Uni­verza v Varšavi, ustanovl­je­na leta 1816, je s 53.000 dodiplom­ski­mi in 9.000 podiplom­ski­mi štu­den­ti največ­ja, po med­nar­o­d­nih lestvic­ah pa tudi najboljša poljs­ka uni­verza. Med njene alumne sodi­jo skla­datelj Frédéric Chopin, izrael­s­ki pre­mier in nobelovec Mena­hem Begin, zgodov­inar in poli­tik Bro­nisław Gere­mek, pisatelj Witold Gom­brow­icz, ekon­o­mist in nobelovec Leonid Hur­wicz, filo­zof Leszek Kołlakows­ki, nov­inar Adam Mich­nik, logik Alfred Tars­ki in esper­an­tist Lud­wik Zamen­hof. Med njen­i­mi pro­fe­sor­ji so bili jezikoslovec Jan Badouin de Courte­nay, soci­olog Zyg­munt Bau­man in filo­zof Michel Fou­cault.

V Varšavi radi opo­zori­jo, kako ima­jo celo pri nepedagošk­ih delovnih mestih neo­biča­jno visoke stan­darde. Med dru­go sve­tovno vojno je bil v nji­hovi uni­verzitet­ni knjižni­ci zaposlen kas­ne­jši nobelovec Czesław Miłosz – kot vratar. Knjižni­ca se je vmes pre­selila in bodoči nobelov­ci danes skr­bi­jo za novo stavbo, ki je poleg ljubl­janskega Nuka nemara eno najlepših študi­jskih zatočišč v Evropi. Na fasa­di ima velikan­s­ki in duhovi­to ironičen grš­ki citat iz Platonove­ga Faj­dra 274–5, nad samim vhodom pa latin­s­ki napis Hinc omnia, “Od tod vse”. Za njo je vrt, ki se po klanči­ni vzp­ne na knjižnično stre­ho. Štu­den­ti se tako med odmorom spre­ha­ja­jo med pti­ca­mi in grmičev­jem, posluša­jo šumen­je Visle, ki teče mimo stavbe, ter skozi stek­leno kupo­lo opazu­je­jo kolege spo­daj v čital­ni­ci.

Fakulteta »Artes liberales«

Fakul­te­ta »Artes lib­erales«, ki se je razvi­la iz Cen­tra za razisko­van­je klasične tradi­ci­je (OBTA), združu­je izo­braže­val­no dejavnost in inten­zivne raziskave. V središču nji­hove­ga poslanst­va so svo­bodne umet­nos­ti, artes lib­erales. Te so že v anti­ki vel­jale za dejavnost, vred­no svo­bod­ne­ga člove­ka. Human­is­ti­ka, za kakršno si prizade­va­jo, je odpr­ta za dru­ga področ­ja, neod­vis­na v svo­jih pogledih in spoštlji­vo dojemlji­va za poglede drugih. Pose­bej so ponos­ni na skup­nost učitel­jev, štu­den­tov in drugih sodelavcev. Skupine so majhne, oseb­ni značaj študi­ja vsake­mu štu­den­tu omogoča, da si ust­vari svoj izo­braže­val­ni mod­el. Štu­den­ti lahko sodelu­je­jo v razisko­val­nih pro­jek­tih, pod­prtih s sred­stvi Evropske uni­je in drugih mecen­ov na Poljskem in v tuji­ni. Lestvice fakul­te­to zara­di števil­nih objav red­no uvršča­jo v sam vrh poljskih akadem­skih ustanov.

Fakul­te­ta je zrasla pred­vsem iz raziskav klasične tradi­ci­je in ponu­ja danes vrsto študi­jskih pro­gramov z zavest­no inter­dis­ci­pli­narn­im znača­jem. Med nji­mi sta dodiplom­s­ka pro­gra­ma antropo­zo­ologi­je in kul­turnih študi­jev medit­er­anske civ­i­lizaci­je. Ima­jo tudi pro­gram artes lib­erales ter pro­gram mod­erne grške filologi­je. Nji­hov mag­istrs­ki študij ponu­ja smer kul­turnih študi­jev medit­er­anske civ­i­lizaci­je ter splošno smer artes lib­erales. Izva­ja­jo tudi dvo­je smeri na dok­torskem študi­ju. Ena je vezana na nji­ho­vo fakul­te­to, dru­go izva­ja­jo v poveza­vi s Fakul­te­to za zgodovi­no. Pro­gram mod­erne grške filologi­je, oba pro­gra­ma kul­turnih študi­jev medit­er­anske civ­i­lizaci­je ter oba dok­tors­ka pro­gra­ma so štu­den­tom na voljo v anglešči­ni.

Oddelek za klasično filologijo na Univerzi v Gdansku

Uni­verza v Gdan­sku je nasta­la leta 1970 z združitvi­jo dveh visok­ih šol, ki sta na tem območju vzniknili po kon­cu druge sve­tovne vojne, ter ima danes sko­raj 30.000 štu­den­tov. Med njen­i­mi alum­ni je den­i­mo predsed­nik Evropskega sve­ta Don­ald Tusk. Nji­hov Odd­elek za klasično filologi­jo je v novi stavbi Filološke fakul­tete, ki so jo odprli leta 2015 s sred­stvi pro­gra­ma za region­al­ni razvoj. V njej so anglis­ti­ka in amerikanis­ti­ka, ger­man­is­ti­ka, roman­is­ti­ka, vzhod­noslo­vanske študi­je, klasič­na filologi­ja, skan­di­nav­is­ti­ka ter slav­is­ti­ka. Stav­ba se pon­aša s sodob­n­i­mi pre­daval­ni­ca­mi, pros­tori za tol­mačen­je in kon­fer­ence ter jezikovn­im lab­o­ra­tori­jem. V njej je tudi več raču­nal­nišk­ih učil­nic ter cen­ter za e‑učenje z najnove­jšo tehnologi­jo za pre­va­jan­je in tol­mačen­je.

Tri obal­na mes­ta, v kater­ih je uni­verza, Gdańsk, Gdy­nia in Sopot, tvorijo trójmi­as­to, »tromest­je«, eno najlepših regij na Poljskem s sku­paj več kot 800.000 pre­bi­val­ci. Povezu­je jih učinkovit promet­ni sis­tem, med­nar­o­d­no letal­išče in tra­jek­ti s Skan­di­nav­i­jo. (Latin­s­ki moto uni­verze je In mari via tua.) His­torični Gdańsk, sodob­na Gdy­nia in baltiš­ki bis­er Sopot s svo­ji­mi gledal­išči, kon­cert­ni­mi dvo­rana­mi in muze­ji vsako leto priteg­ne­jo množi­co tujih štu­den­tov.