Katul

Nada Grošelj, Marko Marinčič in David Movrin o Katulovi poeziji

V oddaji Kulturni fokus na Prvem programu Radia Slovenija se je 6. julija 2018 novinarka Magda Tušar pogovarjala s klasičnimi filologi Nado Grošelj, Markom Marinčičem in Davidom Movrinom. Beseda je tekla o starorimskem liriku Katulu in o družbeni klimi, političnih dogodkih in razvoju književnosti v času, ko je Katul živel.

Povod za radijski premislek o pesniku kot otroku republike ni bila zgolj Katulova zimzelena pesniška umetnost. Katul se je – morda nekoliko enostransko – zapisal v evropsko zavest kot nekakšen prototip strastnega in viharnega romantika. V središču pogovora je bila študija o pesniku samem in njegovih pesniških prijateljih in somišljenikih, lična nova knjiga, ki ji je suhi plovec pravkar zagladil rob. Pod naslovom Carmina docta: Katul in nova poezija jo je letos izdal Marko Marinčič. Izšla je pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete.

Katul in pasti stereotipov

Na začetku pogovora je avtor pojasnil naslov knjige in umestil Katula v kontekst njegove dobe. S sogovorniki so pretresli stereotipno podobo spontanega, čustvenega zanesenjaka, ki so jo izoblikovala o pesniku naslednja stoletja. Sledil je kratek pregled vsebine. Poudarek je bil zlasti na dolgi in enigmatični pesmi 64, ki je tokrat prvič objavljena v slovenskem prevodu. Gre za kompleksno zgrajen epilij. Zgodba o zapuščeni Ariadni je vstavljena v pripovedni okvir o svatbi Peleja in Tetide. Po sporočilu tega epilija literarni teoretiki brskajo še dandanes, njegov učinek pa je še podkrepljen z realističnimi opisi in nenazadnje z obrednim refrenom.

Sogovorniki so razmišljali tudi o vprašanju, v čem se skrivata Katulov trajni pomen in privlačnost za svet tretjega tisočletja. Predstavili so tudi Katulove pesmi, ki so jih najbolj nagovorile. Na koncu so se pomudili pri problematiki prevajanja. Kakšne pristope h Katulovi poeziji, marsikdaj drzni in celo »straniščni«, so ubirali doslejšnji prevajalci v slovenščino in v druge jezike? Katulova recepcija ponuja tu več presenetljivih anekdot, ki odpirajo širše vprašanje cenzure in s tem hvaležno temo za še kakšen Kulturni fokus.

Povezava na posnetek pogovora.