Katul

Nada Grošelj, Marko Marinčič in David Movrin o Katulovi poeziji

V odd­a­ji Kul­turni fokus na Prvem pro­gra­mu Radia Sloveni­ja se je 6. juli­ja 2018 nov­inar­ka Mag­da Tušar pogo­var­jala s klasičn­i­mi filolo­gi Nado Grošelj, Markom Mar­inčičem in Davidom Movri­nom. Bese­da je tekla o staror­imskem liriku Kat­u­lu in o družbeni kli­mi, poli­tičnih dogod­kih in razvo­ju književnos­ti v času, ko je Kat­ul živ­el.

Povod za radi­js­ki premis­lek o pes­niku kot otroku repub­like ni bila zgolj Kat­ulo­va zimze­le­na pes­niš­ka umet­nost. Kat­ul se je – mor­da neko­liko enos­tran­sko – zapisal v evrop­sko zavest kot nekakšen pro­totip strast­ne­ga in viharne­ga roman­ti­ka. V središču pogov­o­ra je bila študi­ja o pes­niku samem in nje­gov­ih pes­nišk­ih pri­jateljih in somišl­jenikih, lič­na nova knji­ga, ki ji je suhi plovec pravkar zaglad­il rob. Pod naslovom Carmi­na doc­ta: Kat­ul in nova poez­i­ja jo je letos izdal Marko Mar­inčič. Izšla je pri Znanstveni založbi Filo­zofske fakul­tete.

Katul in pasti stereotipov

Na začetku pogov­o­ra je avtor pojas­nil naslov knjige in umestil Kat­u­la v kon­tekst nje­gove dobe. S sogov­orni­ki so pre­tres­li stereotip­no podobo spon­tane­ga, čustvene­ga zane­sen­ja­ka, ki so jo izob­liko­vala o pes­niku nasled­n­ja sto­let­ja. Sledil je kratek pre­gled vse­bine. Poudarek je bil zlasti na dol­gi in enig­matični pes­mi 64, ki je tokrat prvič objavl­je­na v slovenskem pre­vo­du. Gre za kom­plek­sno zgra­jen epil­ij. Zgod­ba o zapuščeni Ari­ad­ni je vstavl­je­na v pripoved­ni okvir o svat­bi Pele­ja in Tetide. Po sporočilu tega epil­i­ja lit­er­arni teo­reti­ki brska­jo še dan­danes, nje­gov učinek pa je še pod­kre­pljen z real­is­tičn­i­mi opisi in nenazad­nje z obred­nim refrenom.

Sogov­orni­ki so razmišl­jali tudi o vprašan­ju, v čem se skri­va­ta Kat­ulov tra­jni pomen in privlačnost za svet tret­je­ga tisočlet­ja. Pred­stavili so tudi Kat­ulove pes­mi, ki so jih najbolj nagov­o­rile. Na kon­cu so se pomudili pri prob­lemati­ki pre­va­jan­ja. Kakšne pristope h Kat­ulovi poez­i­ji, mar­sik­daj drzni in celo »straniščni«, so ubi­rali dosle­jšn­ji pre­va­jal­ci v slovenšči­no in v druge jezike? Kat­ulo­va recep­ci­ja ponu­ja tu več pre­senetljivih anek­dot, ki odpi­ra­jo širše vprašan­je cen­zure in s tem hvaležno temo za še kakšen Kul­turni fokus.

Poveza­va na pos­netek pogov­o­ra.