V juli­ju 2018 se je na Cen­tru za pedagoško izo­braže­van­je in na Odd­elku za klasično filologi­jo začel pro­jekt z naslovom »Pripra­va vse­binske in struk­turne zas­nove ter vzorčne baze za novi grško-sloven­s­ki slo­var«. Pri pro­jek­tu sodelu­je ena­jst lju­di, od tega sedem štu­den­tov z Odd­el­ka za klasično filologi­jo — Anja Božič, Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič, Maša Poljšak Kus, Nena Bobovnik, Rok Kunt­ner, Sergej Val­i­jev in Meta Sku­bic. Delo pote­ka pod vod­stvom doc. dr. Mate­ja Hriberš­ka kot pedagoškega men­tor­ja. Kot sodelu­joči insti­tu­ci­ji sta vključe­na ZRC SAZU, vod­ja Založbe ZRC mag. Aleš Pogačnik, in pod­jet­je AMEBIS iz Kam­ni­ka, direk­tor pod­jet­ja Miro Romih. Pro­jekt je bil izbran kot eden od Štu­dentskih ino­v­a­tivnih pro­jek­tov za družbeno korist (ŠIPDK). Sofi­nan­ciran je iz Evrop­skih social­nih skladov.

Anton Dokler in njegov slovar kot izhodišče

Dok­ler­jev slo­var je edi­ni učni pripo­moček za pouk stare grščine na vsej nivo­jih pou­ka na Slovenskem, pa tudi edi­ni uporab­ne­jši priročnik in poma­ga­lo za pre­va­jalce iz stare grščine. V Sloveni­ji je doslej izšel dvakrat, prvič leta 1915, drugič pa v nespre­men­jen­em ponatisu leta 1999. V vmes­nem obdob­ju so ga večkrat ponatis­nili v zame­jstvu v Ital­i­ji za potrebe pou­ka na tamka­jšn­jih sloven­skih gim­naz­i­jah. Leta 2015 je kot Šol­s­ki grško-sloven­s­ki slo­var izšel v povsem pren­ovl­jeni in posodobljeni obli­ki za potrebe zame­jskih gim­naz­ij.

Pro­jekt je del načr­ta, da bi po več kot sto letih, odkar je izšel Dok­ler­jev Grško-sloven­s­ki slo­var, dobili temelji­to posodobljen pripo­moček. Nje­gov glavni cilj je priprav­i­ti sis­tem­sko in struk­turno osno­vo. Zapleteno in pogos­to nedosled­no sis­tem­sko ure­d­itev v Dok­ler­jevem slo­var­ju je tre­ba pre­vetri­ti, posodobiti in poenos­tavi­ti. Ker je pro­jekt časovno ome­jen na tri mesece, bo mogoče nared­i­ti le prvi korak. Priprav­i­ti bo tre­ba temeljno struk­turo, sklad­no s sodob­n­i­mi slo­varski­mi stan­dar­di, ter na tej pod­la­gi nared­i­ti vzorčno bazo nekaj sto gesel, ki bodo izhodišče za nadaljn­je delo. Zara­di časovne ome­jenos­ti bo izhodišče pri delu gradi­vo Dok­ler­jeve­ga Grško-slovenskega slo­var­ja. Slo­varsko gradi­vo bo prečiščeno, posodobljeno in pre­struk­turi­ra­no.

Po končanem pro­jek­tu bo baza na splet­nem por­talu Ter­ma­nia pros­to dostop­na ter odpr­ta za pred­loge uporab­nikov. Pro­jekt se bo nadal­je­val, tako da bo slo­var v elek­tron­skih različic­ah in v tiskani obli­ki v nekaj letih dosegljiv najširše­mu krogu uporab­nikov.