Štu­den­t­ka lat­inščine in slovenščine Tan­ja Vid­mar je juni­ja 2108 obrani­la mag­istrsko delo z naslovom Zgodov­ina lat­inščine na Škofi­js­ki gim­naz­i­ji Vipa­va. Men­tor­ja pri pro­jek­tu sta bila klasični filolog dr. Matej Hriberšek ter slovenist­ka dr. Moj­ca Smolej. Nalo­ga poglobljeno obrav­na­va pouk lat­inščine kot bistveni del human­is­tične izo­brazbe, ki še ved­no določa vrsto najboljših sloven­skih gim­naz­ij. Na Pri­morskem je med sled­nji­mi tudi Škofi­js­ka gim­naz­i­ja Vipa­va, kjer se lat­inšči­na pouču­je že vse od ustanovitve.

Vipava in predzgodovina gimnazije

Čeprav je bila Škofi­js­ka gim­naz­i­ja Vipa­va ustanovl­je­na leta 1991, je tre­ba za boljše poz­na­van­je ustanove poseči v leto 1950, ko je nasta­lo Sloven­sko malo semenišče, ter v leto 1957, ko se je to razvi­lo v Sred­njo ver­sko šolo za pripravl­jan­je duhovnikov v Vipavi. Vse do slovenske osamosvo­jitve in demokratičnih spre­memb leta 1991 so šolo v celoti vzdrže­vali, mate­ri­al­no pod­pi­rali in omogočali pri­mors­ki verni­ki. Od leta 1952 do leta 1991 se je v njej šola­lo 545 dijakov. Leta 1991 je spre­men­je­na zakon­oda­ja omogoči­la sklep o ustanovitvi nove Škofi­jske gim­naz­i­ja Vipa­va. S tem se je šola odprla za vpis več­je­ga števila dijakov, tako fan­tov kot dek­let. V zad­njem obdob­ju se v šolo vsako leto vpiše­jo po tri para­lelke.

Zgodovina gimnazijske latinščine stricto sensu

V mag­istrskem delu je prikazana zgodov­ina pou­ka lat­inščine na Škofi­js­ki gim­naz­i­ji Vipa­va od njene ustanovitve leta 1991 do kon­ca šolskega leta 2016/2017. Na kratko je pred­stavl­je­na zgodov­ina škofi­je Kop­er, ki je ustanovitelji­ca gim­naz­i­je, ter same gim­naz­i­je in njenih pred­hod­nic, Male­ga semenišča in Sred­nje verske šole. Pred­stavl­jeni so tudi pro­fe­sor­ji, ki so zad­njih 25 let na Škofi­js­ki gim­naz­i­ji Vipa­va učili latin­s­ki jezik.

Oris samega pou­ka lat­inščine zaje­ma podatke o tem, koliko ur je bilo po učnem načr­tu pred­pisanih po posameznih letih in let­nikih, kolikš­na je bila real­izaci­ja ur pou­ka po razredih in kakš­na je bila povpreč­na oce­na iz lat­inščine v primer­javi s splošn­im uspe­hom posamezne skupine dijakov oziro­ma razre­da. Delo se osre­do­toči tudi na učbenike. S pomočjo teori­je o učbenikih in nji­hovi zgrad­bi anal­izira in oceni štiri učbenike iz štir­ih učbenišk­ih kom­ple­tov, ki so se uporabl­jali pri pouku lat­inščine na Škofi­js­ki gim­naz­i­ji Vipa­va. V zaključku je pred­stavl­jeno med­pred­met­no pove­zo­van­je pou­ka lat­inščine in slovenščine, ki nudi dvos­mer­no pomoč tako na besed­ni kot stavčni ravni jezi­ka.