Osred­n­ja human­is­tič­na knjižni­ca Filo­zofske fakul­tete je v teh dneh pre­jela pomem­b­no donaci­jo Uni­verze v Saar­brück­nu v Nemči­ji, okrog 10.000 knjig s področ­ja jezikoslov­ja, ki jih je zbral tamka­jšn­ji pro­fe­sor Rüdi­ger Schmitt. Gre za dvo­jnike, ki bodo bistveno obo­gatili študij jezikoslov­ja v Ljubl­jani ter zapol­nili prenekatero lukn­jo v sloven­skih kat­a­logih. V začetku sep­tem­bra so se v Saar­brück­en odprav­ili Luka Repanšek, Ana Mehle in Miha Sušnik z Odd­el­ka za primer­jal­no in splošno jezikoslov­je, Matej Šek­li z Odd­el­ka za slav­is­tiko ter Rok Kunt­ner in David Movrin z Odd­el­ka za klasično filologi­jo. V nekaj dneh inten­zivne­ga garan­ja so odbrali ter odpremili za cel tovorn­jak strokovne lit­er­a­ture. Ko to berete, je že v Ljubl­jani.

Babilonski stolp

Med naslovi, ki so jih izbrali, so poleg latin­is­tičnih in grecis­tičnih virov in razprav števil­ni tek­sti s področ­ja iran­skih jezikov; armenščine; kelt­skih jezikov; balt­skih jezikov; asirščine, babilonščine, akadščine; ana­tol­skih jezikov; albanščine; ural­skih, pred­vsem ugrofin­skih jezikov; pa nein­do­evrop­skih jezikov v Indi­ji, dravid­skih jezikov s tamilšči­no. Tu je še ser­i­ja razprav s področ­ja splošne­ga jezikoslov­ja – pre­gled jezikoslov­ja, genealoš­ka tipologi­ja, zgodov­ina jezikoslov­ja, zgodovin­sko jezikoslov­je, zgodov­ina pisave in seman­ti­ka. Pose­bej boga­ta je zbir­ka študij s področ­ja indi­jskega jezikoslov­ja, epi­grafike, kul­turne zgodovine, filo­zofi­je, mitologi­je in religi­je, ved­skih besedil, san­skrt­skih besedil, bud­is­tičnih besedil, sin­galščine in pal­i­jščine ter prakrt­skih in ben­gal­skih besedil. Zraven so še Cor­pus inscrip­tion­um Irani­carum; staroiran­s­ka besedi­la in študi­je o iran­s­ki kul­turni zgodovi­ni in religi­ji; in še mar­sikaj. Po pri­b­ližni oceni je knjig za več kot dvesto tekočih metrov. Zbirko spreml­ja listkovni kat­a­log, ki bo dig­i­tal­iziran omogočil iskan­je po novih naslovih tudi na dal­ja­vo. (Podoben pro­jekt, veliko hitre­jši od vpiso­van­ja ret­ro­spek­tive v COBIB, so pred kratkim že izpel­jali v Bib­liote­ki SAZU.)

Viele Hände, schnelles Ende

Pri­do­bitev je rezul­tat sis­tem­atičnih prizade­vanj pre­ce­jšn­je­ga števila sodelavcev v Ljubl­jani in Saar­brück­nu in je ne bi bilo brez dobrih stikov med obe­ma uni­verza­ma. Na ljubl­jan­s­ki strani si je zan­jo zlasti požrtvo­val­no prizade­val Luka Repanšek, na saar­brück­en­s­ki pa Roland Mar­ti, pro­fe­sor na tamka­jšn­ji slav­is­ti­ki, ki je skupino top­lo spre­jel in uvedel v delo.

Nje­gov nek­dan­ji asis­tent Har­ald Bichlmeier je delo­val kot katal­iza­tor in ni bilo vprašan­ja, na katero ne bi pros­to­dušno odgov­o­ril. Ko ga je eden od obisko­val­cev med spoz­navno večer­jo z goren­jsko neza­u­pljivostjo pobar­al, zakaj niso gos­titelji knjig predali kakšni nemš­ki ustanovi, je odkri­to povedal, da so nji­hove uni­verze zara­di inten­zivnih vla­ganj v pretek­losti zelo dobro založene in da se dejan­sko brani­jo velik­ih knjižnih donacij, v kater­ih je za nji­hove zbirke le red­ko kaj nove­ga. Zara­di visok­ih stroškov dela je zan­je men­da bolj smisel­no, da man­jka­joče knjige dokupu­je­jo po posameznih naslovih.

Kako že pravi nek­je Erazem? Referre gra­ti­am parem nequaquam pos­sum: agere accu­ratius, inter nos super­va­ca­neum sit; quod unum pos­sum, habebo, dum vixe­ro.