Saarbrücken

Bibliotheca Saravica v Ljubljani

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete je v teh dneh prejela pomembno donacijo Univerze v Saarbrücknu v Nemčiji, okrog 10.000 knjig s področja jezikoslovja, ki jih je zbral tamkajšnji profesor Rüdiger Schmitt. Gre za dvojnike, ki bodo bistveno obogatili študij jezikoslovja v Ljubljani ter zapolnili prenekatero luknjo v slovenskih katalogih. V začetku septembra so se v Saarbrücken odpravili Luka Repanšek, Ana Mehle in Miha Sušnik z Oddelka za primerjalno in splošno jezikoslovje, Matej Šekli z Oddelka za slavistiko ter Rok Kuntner in David Movrin z Oddelka za klasično filologijo. V nekaj dneh intenzivnega garanja so odbrali ter odpremili za cel tovornjak strokovne literature. Ko to berete, je že v Ljubljani.

Babilonski stolp

Med naslovi, ki so jih izbrali, so poleg latinističnih in grecističnih virov in razprav številni teksti s področja iranskih jezikov; armenščine; keltskih jezikov; baltskih jezikov; asirščine, babilonščine, akadščine; anatolskih jezikov; albanščine; uralskih, predvsem ugrofinskih jezikov; pa neindoevropskih jezikov v Indiji, dravidskih jezikov s tamilščino. Tu je še serija razprav s področja splošnega jezikoslovja – pregled jezikoslovja, genealoška tipologija, zgodovina jezikoslovja, zgodovinsko jezikoslovje, zgodovina pisave in semantika. Posebej bogata je zbirka študij s področja indijskega jezikoslovja, epigrafike, kulturne zgodovine, filozofije, mitologije in religije, vedskih besedil, sanskrtskih besedil, budističnih besedil, singalščine in palijščine ter prakrtskih in bengalskih besedil. Zraven so še Corpus inscriptionum Iranicarum; staroiranska besedila in študije o iranski kulturni zgodovini in religiji; in še marsikaj. Po približni oceni je knjig za več kot dvesto tekočih metrov. Zbirko spremlja listkovni katalog, ki bo digitaliziran omogočil iskanje po novih naslovih tudi na daljavo. (Podoben projekt, veliko hitrejši od vpisovanja retrospektive v COBIB, so pred kratkim že izpeljali v Biblioteki SAZU.)

Viele Hände, schnelles Ende

Pridobitev je rezultat sistematičnih prizadevanj precejšnjega števila sodelavcev v Ljubljani in Saarbrücknu in je ne bi bilo brez dobrih stikov med obema univerzama. Na ljubljanski strani si je zanjo zlasti požrtvovalno prizadeval Luka Repanšek, na saarbrückenski pa Roland Marti, profesor na tamkajšnji slavistiki, ki je skupino toplo sprejel in uvedel v delo.

Njegov nekdanji asistent Harald Bichlmeier je deloval kot katalizator in ni bilo vprašanja, na katero ne bi prostodušno odgovoril. Ko ga je eden od obiskovalcev med spoznavno večerjo z gorenjsko nezaupljivostjo pobaral, zakaj niso gostitelji knjig predali kakšni nemški ustanovi, je odkrito povedal, da so njihove univerze zaradi intenzivnih vlaganj v preteklosti zelo dobro založene in da se dejansko branijo velikih knjižnih donacij, v katerih je za njihove zbirke le redko kaj novega. Zaradi visokih stroškov dela je zanje menda bolj smiselno, da manjkajoče knjige dokupujejo po posameznih naslovih.

Kako že pravi nekje Erazem? Referre gratiam parem nequaquam possum: agere accuratius, inter nos supervacaneum sit; quod unum possum, habebo, dum vixero.