Sancta missa in memoria sancti Hieronymi celebrata die Dominica

Sancta missa in memoria sancti Hieronymi celebrata die Dominica; pridie kalendas Octobris MMXVIII; hora diei XI in baptisterio Emonensi // Inštitut za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Mestni muzej Ljubljana vabita k sveti maši v čast svetemu Hieronimu ob njegovem godu v nedeljo, 30. septembra 2018, ob 17. uri v emonski krstilnici (Zgodnjekrščansko središče, Erjavčeva ulica za Cankarjevim domom, Ljubljana). Daroval jo bo predstojnik inštituta Victorinianum, klasični filolog doc. dr. Miran Špelič OFM.

Hieronimove poznavalce bo pritegnil quadruplex sensus, četverni pomen srečanja: a) spomin nedavno preminulih profesorjev klasične filologije, dr. Erike Mihevc Gabrovec in dr. Primoža Simonitija; b) predstavitev novih rimskih arheoloških odkritij v Emoni; c) predstavitev novoodkritega dela Fortunacijana Oglejskega; in č) napoved jubilejnega leta ob 1600‐letnici Hieronimove smrti.

Nos nostra habuimus tempora, et cucurrimus quantum potuimus: nunc te currente et longa spatia transmeante, nobis debetur otium. // Mi smo imeli svoj čas in prehodili smo, kolikor smo mogli. Sedaj si ti na vrsti, da pretečeš velike razdalje. Mi smo zaslužili počitek. // Hier., Ep. 102 ad Augustinum

Evzebij Sofronij Hieronim

Eusebius Sophronius Hieronymus, rimski duhovnik, teolog, apologet, biblicist, prevajalec, svetnik, cerkveni oče in cerkveni učitelj, se je rodil okoli 347 v Stridonu in umrl 30. septembra 419 ali 420 v Betlehemu v Palestini. Skupaj s še tremi svetniki – Gregorjem Velikim, Avguštinom in Ambrožem – velja za enega izmed štirih velikih cerkvenih učiteljev. Najbolj znan je po latinskem prevodu Svetega pisma, kasneje poimenovanem Vulgata. Poleg drugih literarnih del so ohranjena mnoga njegova pisma, v katerih poleg izrednega teološkega znanja kaže tudi osebno rahločutnost in značilen temperament, ki dostikrat ni prizanašal s pikrostjo in odrezavostjo. Za slovenski kulturni prostor so posebej zanimiva pisma, ki jih je poslal znancem iz svojega mladostnega obdobja, in sicer v Oglej (na primer svetemu Kromaciju, škofu), v Emono (ohranjeni sta Pismo devicam v Emoni in Pismo Antoniju, menihu v Emoni) ter domnevno v domači Stridon (Pismo Kastorini, svoji teti po materini strani).