Dunaj

Rok Kuntner o študijski izmenjavi na Dunaju

Dunaj je mesto, kjer se umetnost nikoli ne izpoje, pravi študent z Oddelka za klasično filologijo Rok Kuntner, ki se je poleti vrnil z izmenjave v okviru programa Erasmus+. Še zlasti to velja za vse zvrsti muzičnih umetnosti. Staatsoper, Volksoper, Musikverein ter druge ustanove s svojimi repertoarji začarajo še tako zahtevno uho. Nekatera od teh doživetij so nanj naredila velik vtis. Takoj jih strese iz rokava: Sarastrova globokozveneča, a nenavadno mila arija In diesen heil’gen Hallen, neodjenljivo odzvanjanje bassa continua v manj znanem in mojstrskem Händlovem Ariodanteju, veličasten (in skoraj ponesrečen) Toscin skok z najvišjega branika Angelskega gradu.

Klasični motivi so v arhitekturi na vsakem koraku. Parlament, zasnovan kot antično svetišče, varuje Palada Atena, ki ima v roki boginjo zmage Nike. Poslance, ki vstopajo, strogo pogledujejo veliki kipi Herodota, Tukidida, Polibija in Tacita ter jih že pri vratih spominjajo na sodbo zgodovine. Notranjost stavbe je polna grških bogov in rimskih junakov.

Gledališče je na Dunaju študentom presenetljivo dostopno. Rok ima v najlepšem spominu Madame Bovary v Josefstadtu in Antigono v Burgtheatru. Neuspeli ogled Peržanov je bil nekoliko trpka, a ne čisto nezabavna izkušnja. O njej je zainteresiranim pripravljen poročati osebno. »Ko spoznaš prve Dunajčane,« doda, »hitro ugotoviš, da ima vsak svoj najljubši muzej, kamor jih pot zanese več kot enkrat letno.« V spominu sta mu ostala veličasten baročni Prunksaal in osupljiva Cesarska zakladnica. Morda najbolj ekscentričen je bil Schnappsmuseum, kjer se je obisk sklenil z degustacijo.

Študijski pogoji in izbrani predmeti

Pogovor se nato hitro usmeri in medias res. Kako je bilo s študijem, zaradi katerega se je odpravil v tujino? Ko se je semester prevesil v delovno polovico, se je življenje začelo odvijati na relaciji med študentskim domom in Univerzitetno knjižnico. Ta je bogata in uporabniku prijazna. Z množico literature, ki je v prostem dostopu, omogoča študij na najvišji ravni. Raj za podiplomske študente.

Univerzitetna knjižnica in Inštitut za klasično filologijo sta v Hauptgebäude na naslovu Universitätsring 1. Lokacija preseneča s subtilno estetiko. K izkušnji so pomembno prispevali večerni joggingi, Donaukanal in Augarten, pa tudi vrsta sobotnih pobegov s prijatelji v Wienerwald. Razgledni stolp na Jubiläumswarte in zgodovinski Kahlenberg ob lepem vremenu ponujata enkratno veduto.

Kateri predavatelji in kateri predmeti so mu ostali v spominu? Denimo Alfred Dunshirn s predmetom Grška stilistika. Šlo je za branje in prevajanje stilistično zanimivejših grških tekstov, od preprostejših, kot sta Gorgija in Ksenofont, do skoraj neobvladljivo kompleksnih, kakršen je Tukidid. Teoretična podlaga za to delo je bil tudi v Ljubljani priljubljeni Landfester v kombinaciji z antičnimi teoretičnimi spisi, kot je denimo psevdo‐Longin. Christine Ratkowitsch je predavala predmet Latinska historično‐panegirična epika v pozni antiki in srednjem veku, pregled epike od Klavdija Klavdijana do Balderika iz Bourgueila ob izvirnih besedilih. Andreas Müller je imel Uvod v bizantinistiko, Christina Tsialis Novo grščino 4, jezikovni tečaj, Melanie Malzahn Uvod v indoevropeistiko.

Posebej opozori na skrbno zasnovan tečaj nemščine, ki ga ponuja univerzitetni Sprachenzentrum. Obiskoval je »Trimesterkurs« pri Gottfriedu Fischerju. Na koncu je opravil izpit in pridobil certifikat Österreichische Sprachdiplom Deutsch (ÖSD) na stopnji C1.

Od Krpana do danes

Za konec še k najbolj prvinski potrebi. Stara modrost o Dunaju in trebuhu je do danes izgubila veljavo. Študentom na Dunaju ni treba trpeti lakote. Med kolegi hitro izveš, kje vse se je moč dobro in za sprejemljiv znesek najesti. Le pošastno precenjeni Wienerschnitzel si resnični ljubitelji pripravijo doma.