Dunaj je mesto, kjer se umet­nost nikoli ne izpo­je, pravi štu­dent z Odd­el­ka za klasično filologi­jo Rok Kunt­ner, ki se je poleti vrnil z izmen­jave v okviru pro­gra­ma Eras­mus+. Še zlasti to vel­ja za vse zvrsti muz­ičnih umet­nos­ti. Staat­sop­er, Volk­sop­er, Musikvere­in ter druge ustanove s svo­ji­mi reper­toar­ji začara­jo še tako zahtevno uho. Nekat­era od teh doživetij so nanj naredi­la velik vtis. Takoj jih strese iz roka­va: Saras­tro­va globokozveneča, a nenavad­no mila ari­ja In diesen heil’­gen Hallen, neod­jenlji­vo odz­van­jan­je bas­sa con­tin­ua v manj znanem in mojstrskem Händlovem Ari­o­dan­te­ju, veličas­ten (in sko­raj pones­rečen) Toscin skok z najviš­je­ga brani­ka Angelskega gradu.

Klasični motivi so v arhitek­turi na vsakem koraku. Par­la­ment, zas­no­van kot antično svetišče, varu­je Pal­a­da Ate­na, ki ima v roki bogin­jo zmage Nike. Poslance, ki vstopa­jo, stro­go pogle­du­je­jo veli­ki kipi Herodota, Tuki­di­da, Poli­bi­ja in Taci­ta ter jih že pri vratih spom­in­ja­jo na sod­bo zgodovine. Notran­jost stavbe je pol­na gršk­ih bogov in rim­skih junakov.

Gledal­išče je na Duna­ju štu­den­tom pre­senetlji­vo dostop­no. Rok ima v najlepšem spominu Madame Bovary v Josef­s­tad­tu in Antigono v Burgth­e­atru. Neuspeli ogled Peržanov je bil neko­liko trp­ka, a ne čis­to nez­abav­na izkušn­ja. O njej je zain­tere­sir­an­im pripravl­jen poročati oseb­no. »Ko spoz­naš prve Duna­jčane,« doda, »hitro ugo­toviš, da ima vsak svoj najljubši muzej, kamor jih pot zanese več kot enkrat let­no.« V spominu sta mu osta­la veličas­ten baročni Prunk­saal in osu­plji­va Cesars­ka zak­lad­ni­ca. Mor­da najbolj eks­cen­tričen je bil Schnappsmu­se­um, kjer se je obisk skle­nil z degustaci­jo.

Študijski pogoji in izbrani predmeti

Pogov­or se nato hitro usmeri in medias res. Kako je bilo s študi­jem, zara­di katere­ga se je odprav­il v tuji­no? Ko se je semes­ter pre­vesil v delovno polovi­co, se je živl­jen­je zače­lo odvi­jati na relaciji med štu­dentskim domom in Uni­verzitet­no knjižni­co. Ta je boga­ta in uporab­niku pri­jaz­na. Z množi­co lit­er­a­ture, ki je v prostem dostopu, omogoča študij na najvišji ravni. Raj za podiplomske štu­dente.

Uni­verzitet­na knjižni­ca in Inšti­tut za klasično filologi­jo sta v Haupt­ge­bäude na naslovu Uni­ver­sität­sring 1. Lokaci­ja pre­seneča s sub­til­no estetiko. K izkušn­ji so pomem­b­no prispe­vali večerni jog­gin­gi, Donaukanal in Augarten, pa tudi vrs­ta sobot­nih pobe­gov s pri­jatelji v Wiener­wald. Raz­gled­ni stolp na Jubiläum­swarte in zgodovin­s­ki Kahlen­berg ob lep­em vre­menu ponu­ja­ta enkrat­no vedu­to.

Kateri pre­da­vatelji in kateri pred­meti so mu ostali v spominu? Den­i­mo Alfred Dun­shirn s pred­me­tom Grš­ka stilis­ti­ka. Šlo je za bran­je in pre­va­jan­je stilis­tično zan­imive­jših gršk­ih tek­stov, od pre­proste­jših, kot sta Gorgi­ja in Kseno­font, do sko­raj neob­vladlji­vo kom­plek­snih, kakršen je Tuki­did. Teo­retič­na pod­la­ga za to delo je bil tudi v Ljubl­jani priljubljeni Land­fester v kom­bi­naci­ji z antičn­i­mi teo­retičn­i­mi spisi, kot je den­i­mo psev­do-Lon­gin. Chris­tine Ratkow­itsch je pre­davala pred­met Latin­s­ka his­torično-pane­gir­ič­na epi­ka v pozni anti­ki in sred­njem veku, pre­gled epike od Klavdi­ja Klavdi­jana do Balderi­ka iz Bour­gueila ob izvirnih besedil­ih. Andreas Müller je imel Uvod v bizan­ti­nis­tiko, Christi­na Tsialis Novo gršči­no 4, jezikovni tečaj, Melanie Malzahn Uvod v indo­evropeis­tiko.

Pose­bej opo­zori na skrb­no zas­no­van tečaj nemščine, ki ga ponu­ja uni­verzitet­ni Sprachen­zen­trum. Obisko­val je “Trimesterkurs” pri Got­tfriedu Fis­cher­ju. Na kon­cu je oprav­il izpit in pri­do­bil cer­ti­fikat Öster­re­ichis­che Sprachdiplom Deutsch (ÖSD) na stop­n­ji C1.

Od Krpana do danes

Za konec še k najbolj prvin­s­ki potre­bi. Stara mod­rost o Duna­ju in tre­buhu je do danes izgu­bi­la vel­ja­vo. Štu­den­tom na Duna­ju ni tre­ba trpeti lakote. Med kole­gi hitro izveš, kje vse se je moč dobro in za spre­jemljiv zne­sek najesti. Le pošast­no pre­cen­jeni Wiener­schnitzel si resnični lju­bitelji priprav­i­jo doma.