Štu­den­t­ka na Odd­elku za klasično filologi­jo Nena Bobovnik je v revi­ji Primer­jal­na književnost 41.1 (2018) objav­i­la prispevek o Niko­la­ju Kemp­fu iz Strass­bur­ga (ok. 1416–1497). Gre za prve­ga avtor­ja, ki je na ozemlju današn­je Sloveni­je pisal o mist­i­ki. Kar­tuz­i­jan­s­ki menih Niko­laj Kempf je študi­ral na Duna­ju. V kar­tuz­i­jan­s­ki meniš­ki red je vstopil v kar­tuz­i­ji v Gamin­gu in je enaind­va­jset let svo­je­ga živl­jen­ja preživ­el na ozemlju današn­je Sloveni­je kot pri­or kar­tuz­ij Jurk­lošter in Pleter­je.

Prvi del član­ka obrav­na­va nje­go­vo živl­jen­je in delo. Osre­do­toča se na nje­gov mist­ični opus (Trak­tat o mist­ični teologi­ji, Razkrit­je Bož­je­ga kral­jest­va in Razla­ga Visoke pes­mi). Tega je v rokopisu hrani­la tudi knjižni­ca kar­tuz­i­je v Žičah (Nico­laus Kempf: Opera varia, Ms. 262). Dru­gi del si prizade­va nared­i­ti prvi korak k razla­gi nje­gove mist­ične teologi­je. Sam pisec jo poj­mu­je kot smot­er vse teologi­je (finis tocius the­olo­gie). Članek skuša prikaza­ti raz­liko med speku­la­tivno in afek­tivno teologi­jo in razloži­ti Kemp­fo­vo doje­man­je dveh poj­mov, ki ju ren­sko-flam­s­ka mist­i­ka poz­na pod izra­zoma Abgeschieden­heit in Gelassen­heit. Tako pokaže, da je recep­ci­ja te mist­ike v 15. sto­letju potekala tudi na ozemlju današn­je Sloveni­je.

Razpra­va je v celoti na voljo na splet­ni strani revi­je Primer­jal­na književnost.

Nikolaj Kempf in viri za raziskavo

Kdo je bil Niko­laj Kempf? Najpomem­b­ne­jša preuče­val­ca in priče­val­ca nje­gov­e­ga živl­jen­ja sta bila Leopold Wyde­mann (1668–1752), knjižničar samostana v Gamin­gu, kjer je Kempf začel svoj novi­ci­at, in učeni benedik­tin­s­ki menih Bernard Pez iz Mel­ka. V nju­ni pis­ni kore­spon­den­ci je vrs­ta biograf­skih podatkov. Toda razisko­van­je ob nji­hovem rekon­stru­iran­ju na ovi­ro naleti že pri let­ni­ci nje­gov­e­ga rojst­va, za katero obsta­ja več možnih vari­ant. Wyde­mann omen­ja leto 1397, kar težko uskladi­mo z let­ni­co Kemp­fove­ga vpisa na duna­jsko uni­ver­zo. Vpisal se je leta 1433 in leta 1435 diplomi­ral, 1437 pa postal mag­is­ter artium actu regens. Nje­go­va starost ob začetku študi­ja bi bila tako za tisti čas neo­biča­jno viso­ka. Hörmer zato nava­ja let­ni­co 1416, ki bol­je sov­pa­da s potekom študi­ja, Mar­tin pa nje­go­vo rojst­vo v grobem dati­ra med leti 1412 in 1416. Sled­nje je hkrati ter­mi­nus ante quem.

Po končanem študi­ju je nekaj časa na isti uni­verzi pouče­val filo­zofi­jo in teologi­jo. Nato se je kljub blesteči uni­verzitet­ni kari­eri odločil, da vstopi v kar­tuz­i­jan­s­ki red, in 6. sep­tem­bra 1440 je postal novic. Pridružil se je kar­tuz­i­ji v Gamin­gu, leta 1330 ustanovl­jen­em spod­njeavstri­jskem samostanu, ki je bil tisti čas večji celo od matične La Grand Char­treuse. Tukaj je preživ­el prvih sedem let meniškega živl­jen­ja. Leta 1447, v času, ko je Nizoze­mec Petrus Chris­tus ust­var­il svoj portret anon­im­ne­ga kar­tuz­i­jana (zgo­raj), je prvič prišel na ozeml­je današn­je Sloveni­je in postal pri­or v kar­tuz­i­ji Jurk­lošter (Geirach). Ko je leta 1451 umrl pre­jšn­ji pri­or kar­tuz­i­je v Gamin­gu, se je Kempf vrnil tja in ga nasledil, čez dobrih deset let pa je postal pri­or kar­tuz­i­je Pleter­je (Ple­tri­ach).