Gospa Veroni­ka Simoni­ti, hči pro­fe­sor­ja Pri­moža Simoni­ti­ja, je Odd­elku za klasično filologi­jo sep­tem­bra podar­i­la velik del nje­gove strokovne knjižnice. Med drago­cenos­t­mi, ki jih zapušči­na vse­bu­je in bodo odslej na voljo našim štu­den­tom, so celot­na encik­lo­pe­di­ja Der Neue Pauly: Enzyk­lopaedie der Antike (ki je bila doslej dostop­na le čital­niško), pa obširen pre­gled sred­njeveške lat­inščine, ki ga je za zbirko Hand­buch der Alter­tum­swis­senschaft priprav­il Peter Stotz, Hand­buch zur lateinis­chen Sprache des Mit­te­lal­ters (Erster Band: Ein­leitung Lexikol­o­gis­che Prax­is; Worter und Sachen; Lehn­wortgut; Zweit­er Band: Bedeu­tungswan­del und Wort­bil­dung; Drit­ter Band: Laut­lehre; Viert­er Band: For­men­lehre, Syn­tax und Stilis­tik; Fün­fter Band: Bib­li­ogra­phie, Quel­lenüber­sicht und Reg­is­ter); celoten Lexikon des Mit­te­lal­ters 1–9; in priroč­na dvo­jez­ič­na izda­ja Eraz­movih spisov Werke 1–8. Zraven je tudi vrs­ta kvalitet­nih slo­var­jev za sred­njeveško lat­inšči­no, Nier­mey­er in van de Kieft, Medi­ae Latini­tatis lex­i­con minus 1–2 (nova izda­ja); pa Diefen­bach, Glos­sar­i­um Lati­no-Ger­man­icum medi­ae et infi­mae aetatis; in Hov­en, Lex­ique de la prose latine de la Renais­sance / Dic­tio­nary of Renais­sance Latin from Prose Sources.

Osebni izvodi klasikov

V zapušči­ni so tudi pro­fe­sor­je­vi oseb­ni izvo­di gršk­ih in latin­skih avtor­jev, den­i­mo Aris­to­tel, Ciceron, Dorat, Enej Sil­vij Pic­colo­mi­ni, Herodot, Heziod, Homer, Horacij, Hrosvi­ta, Juve­nal, Nepot, Ovidij, Pla­ton, Plavt, Pru­den­cij, Salustij, Sofok­les, Tuki­did, Venan­cij For­tu­nat in Vergilij, pa obsežen nabor izdaj in komen­tar­jev Livi­ja, ki ga je zad­n­ja leta pre­va­jal. Tu so tudi izda­je pis­cev, ki so se z nje­go­vo pomočjo zales­ke­tali v slovenskem pre­vo­du, Apule­ja, Heliodo­ra in Petron­i­ja.

Med študi­ja­mi iz nje­gove knjižnice so Bol­gar, Clas­si­cal Influ­ences on Euro­pean Cul­ture; Bur­ck, Das Geschichtswerk des Titus Livius; Clarke, Die Rhetorik bei den Römern; Court­ney, A Com­pan­ion to Petro­n­ius; Cur­tius, Evrop­s­ka lit­er­atu­ra in latin­s­ki sred­nji vek; Dinzel­bach­er, Sach­wörter­buch der Mediävis­tik; Fuhrmann, Seneca und Kaiser Nero: Eine Biogra­phie; Gspan in Badal­ić, Inkunab­ule v Sloveni­ji; Holtz in Mertens, Nicode­mus Frischlin (1547–1590); Kytler, Ciceros lit­er­arische Leis­tung; Lan­gosch, Mit­tel­lateinis­che Dich­tung; Laus­berg, Hand­buch der lit­er­arischen Rhetorik 1–2; Leu­mann, Hof­mann, Szan­tyr, Latein­sche Gram­matik 1–2; Man­i­tius, Geschichte der latein­sichen Lit­er­atur des Mit­te­lal­ters 1–3; Marinič in Fil­ip­ič, Sred­njeveške in rene­sančne knjižne umet­nine iz zak­lad­nice Nadškofi­je Mari­bor; Önner­fors, Mit­tel­lateinis­che Philolo­gie; Riemer, Weis­senberg­er in Zim­mer­mann, Ein­führung in das Studi­um der Latin­is­tik; Röck­elein in Bumiller, Nikode­mus Frischlin 1547–1590; Schade­waldt, Der Auf­bau der Ilias; Seznec, Das Fortleben der antiken Göt­ter: Die Mythol­o­gis­che Tra­di­tion in Human­is­mus und in der Kun­st der Renais­sance; Simoni­ti, Human­is­mus bei den Slove­nen; Väänä­nen, Intro­duzione al Lati­no vol­gare; Vid­mar, Ljubl­jana kot novi Rim; von Albrecht, Geschichte der romis­chen Lit­er­atur 1–2; ter Whit­marsh, The Cam­bridge Com­pan­ion to Greek and Roman Nov­el.

Biblioteka SAZU

Ker je bil Pri­mož Simoni­ti član Slovenske akademi­je znanos­ti in umet­nos­ti, je druži­na pomem­ben del nje­gove knjižnice podar­i­la tudi tamka­jšn­ji zbir­ki. Na Odd­elku za klasično filologi­jo bodo naslovi, ki jih bodo štu­den­ti in pro­fe­sor­ji pogoste­je uporabl­jali. Seve­da bodo tudi knjige v Bib­liote­ki SAZU dostop­ne v Cobis­su, shran­jene bodo sku­paj kot celota in bodo le lučaj stran of fakul­tete, na dru­gi strani Slovenske ces­te, na voljo vsem, ki jih bodo potre­bo­vali.

Knjige bodo označene z darovalče­vim imenom in bodo bral­cem omogočale pris­ten in oseben stik s klasičn­im izročilom na Slovenskem, podob­no kot knjige iz Sovre­tove knjižnice, ki smo jo na odd­elek dobili pred desetletji. Štu­den­ti in pro­fe­sor­ji smo ob veliko­dušni potezi pro­fe­sor­jeve družine ostali brez prav­ih besed. Spet je težko najti boljšo for­mu­lacijo od Eraz­move, iz ene od knjig, ki bodo odslej na knjižničnih polic­ah. “Pro medioc­ribus ben­efici­is agen­dae sunt gra­ti­ae: hoc maius est, quam ut con­ve­ni­at ver­bis gra­tias agere.”