Celeia

Latinski raziskovalni tabor v Celju

Od 27. do 29. sep­tem­bra 2018 je v Celju potekal latin­s­ki razisko­val­ni tabor, na katerem so sode­lo­vali učen­ci od šeste­ga do devete­ga razre­da z dveh ljubl­jan­skih osnovnih šol, OŠ Preži­hove­ga Voran­ca in OŠ Milana Šuš­taršiča. V inten­zivnem in ino­v­a­tivno zas­no­vanem pro­gra­mu so se otro­ci, nas­tan­jeni v Dijaškem domu Cel­je, sez­nanili z rim­skim municip­i­jem Celeia. Na samosto­jni delavni­ci v celjskem lap­i­dar­i­ju ter na ekskurz­i­ji v rim­sko nekropo­lo v Šem­petru so se spoz­nali z epi­grafiko.

Celeia in predmetnik

Obrav­navali so celo ple­ja­do s tem povezanih učnih snovi. Med nji­mi so bila rim­s­ka domovan­ja in prehrana; rim­sko mesto; ozeml­je današn­je Sloveni­je v rim­skih časih; pod­lage za pisan­je in antične knjižnice; in rim­sko štet­je let, mese­cev in dni. Spoz­nali in dram­sko upri­zo­rili so tudi vrsto antičnih mitov, kot so ugra­bitev Evrope, Meduza, Ifi­geni­ja na Avli­di in med Tavri­j­ci, Ganimed, Kas­tor in Poluks ter Her­ak­les in Alkesti­da. V poveza­vi s temi vse­bi­na­mi so utr­je­vali slovnič­na prav­i­la ter besedišče in se spoz­navali z osno­va­mi latin­skih pisem. Staršem so zad­nji dan s tab­o­ra poslali prav­ca­to latin­sko raz­gled­ni­co.

Jeziki štejejo

Tabor ima že dol­go tradi­ci­jo, ki jo je na OŠ Preži­hove­ga Voran­ca začela pro­fe­sor­i­ca Alek­san­dra Pirk­ma­jer. Kot je razvid­no iz ime­na letošn­je­ga doga­jan­ja, Lin­gua Lati­na lae­ta vices­i­ma sep­ti­ma, je potekal sede­mind­va­jsetič. Vodi­la ga je pro­fe­sor­i­ca Tea Kran­jc s pomočjo pro­fe­sorice Juli­je Hoda, ki je poma­gala kot spreml­je­val­ka in somen­tor­i­ca. Obe pouču­je­ta na OŠ Preži­hove­ga Voran­ca. Učence z OŠ Milana Šuš­taršiča je spreml­jal pro­fe­sor Gašper Kvar­tič. Obe šoli sta del večlet­ne­ga pro­jek­ta “Jezi­ki šte­je­jo” (JEŠT), ki ga vodi Pedagoš­ka fakul­te­ta, v latinskem delu pa pote­ka s sode­lo­van­jem Filo­zofske fakul­tete UL in Pedagoškega inšti­tu­ta. Na taboru je tako sode­lo­val tudi dr. David Movrin z Odd­el­ka za klasično filologi­jo.

Otroke je zlasti nav­dušil celjs­ki lap­i­dar­ij, ki vse­bu­je več kot dvesto reliefov in arhitek­ton­skih delov in je največji v Sloveni­ji. Na tem ozemlju jih je bilo odkri­tih več, ven­dar je Karel VI., oče Mar­i­je Terez­i­je, v 18. sto­letju ob obisku Cel­ja pokazal tako pris­rčno zan­i­man­je za antične spomenike, da so mu meščani nemu­do­ma poslali osem napisov za zbirko na Duna­ju. Ta prak­sa se je nadal­je­vala tudi pod drugi­mi monarhi in najlepši kosi so vse do prve sve­tovne vojne odha­jali v takrat­no prestol­ni­co. V 19. sto­letju so odkrili okrog trideset zaobljub­nih oltar­jev in jih postavili v farno cerkev. Kas­ne­je so za hram­bo določili muzej in nje­go­vo dvorišče, od leta 1963 pa ima Cel­je svoj lap­i­dar­ij. Na napisih so pogos­to omen­jeni vet­erani, ki so se po dosluženi vojašči­ni naselili v mes­tu. Največ je vet­er­a­nov druge legi­je (legio secun­da Ital­i­ca). Ta je v te kra­je prišla v času Mar­ka Avre­li­ja (161–180), ko so sev­er­no mejo imper­i­ja ogrožali Marko­mani in Kva­di.