Celeia

Latinski raziskovalni tabor v Celju

Od 27. do 29. septembra 2018 je v Celju potekal latinski raziskovalni tabor, na katerem so sodelovali učenci od šestega do devetega razreda z dveh ljubljanskih osnovnih šol, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Milana Šuštaršiča. V intenzivnem in inovativno zasnovanem programu so se otroci, nastanjeni v Dijaškem domu Celje, seznanili z rimskim municipijem Celeia. Na samostojni delavnici v celjskem lapidariju ter na ekskurziji v rimsko nekropolo v Šempetru so se spoznali z epigrafiko.

Celeia in predmetnik

Obravnavali so celo plejado s tem povezanih učnih snovi. Med njimi so bila rimska domovanja in prehrana; rimsko mesto; ozemlje današnje Slovenije v rimskih časih; podlage za pisanje in antične knjižnice; in rimsko štetje let, mesecev in dni. Spoznali in dramsko uprizorili so tudi vrsto antičnih mitov, kot so ugrabitev Evrope, Meduza, Ifigenija na Avlidi in med Tavrijci, Ganimed, Kastor in Poluks ter Herakles in Alkestida. V povezavi s temi vsebinami so utrjevali slovnična pravila ter besedišče in se spoznavali z osnovami latinskih pisem. Staršem so zadnji dan s tabora poslali pravcato latinsko razglednico.

Jeziki štejejo

Tabor ima že dolgo tradicijo, ki jo je na OŠ Prežihovega Voranca začela profesorica Aleksandra Pirkmajer. Kot je razvidno iz imena letošnjega dogajanja, Lingua Latina laeta vicesima septima, je potekal sedemindvajsetič. Vodila ga je profesorica Tea Kranjc s pomočjo profesorice Julije Hoda, ki je pomagala kot spremljevalka in somentorica. Obe poučujeta na OŠ Prežihovega Voranca. Učence z OŠ Milana Šuštaršiča je spremljal profesor Gašper Kvartič. Obe šoli sta del večletnega projekta »Jeziki štejejo« (JEŠT), ki ga vodi Pedagoška fakulteta, v latinskem delu pa poteka s sodelovanjem Filozofske fakultete UL in Pedagoškega inštituta. Na taboru je tako sodeloval tudi dr. David Movrin z Oddelka za klasično filologijo.

Otroke je zlasti navdušil celjski lapidarij, ki vsebuje več kot dvesto reliefov in arhitektonskih delov in je največji v Sloveniji. Na tem ozemlju jih je bilo odkritih več, vendar je Karel VI., oče Marije Terezije, v 18. stoletju ob obisku Celja pokazal tako prisrčno zanimanje za antične spomenike, da so mu meščani nemudoma poslali osem napisov za zbirko na Dunaju. Ta praksa se je nadaljevala tudi pod drugimi monarhi in najlepši kosi so vse do prve svetovne vojne odhajali v takratno prestolnico. V 19. stoletju so odkrili okrog trideset zaobljubnih oltarjev in jih postavili v farno cerkev. Kasneje so za hrambo določili muzej in njegovo dvorišče, od leta 1963 pa ima Celje svoj lapidarij. Na napisih so pogosto omenjeni veterani, ki so se po dosluženi vojaščini naselili v mestu. Največ je veteranov druge legije (legio secunda Italica). Ta je v te kraje prišla v času Marka Avrelija (161–180), ko so severno mejo imperija ogrožali Markomani in Kvadi.