Stara gršči­na, filo­zofi­ja, latin­s­ka pale­ografi­ja, Homer v latin­skih pre­vodih, pisa­va lin­ear B – vseh teh področij se je dotakni­la polet­na šola o Home­r­ju, ki je letos na Uni­ver­si­ty Col­lege v Lon­donu potekala že tretjič zapored. Vodil jo je dr. Antony Makri­nos, tra­jala pa je od ponedelj­ka, 23. juli­ja, do pet­ka, 27. juli­ja 2018. Letos je bilo udeležencev čez 120. Med nji­mi je bil tudi alum­nus Odd­el­ka za klasično filologi­jo Jan Peter­nelj. V jedru pro­gra­ma je bil Homer v izvirniku, ponu­jen na treh težavnos­t­nih stop­n­jah. Na prvi in dru­gi so se udeležen­ci učili na pod­la­gi pete­ga spe­va Odis­e­je, s pomočjo učbeni­ka Fran­ka Beethama Begin­ning Greek with Homer. Na tretji so brali šesti spev Ili­ade.

Tečaj linearja B

Tečaj lin­ear­ja B je vodi­la dok­tors­ka štu­den­t­ka Ester Sal­garel­la, ki v Cam­bridgeu študi­ra miken­sko epi­grafiko, pale­ografi­jo in jezikoslov­je. Če gre ver­jeti gov­oricam na kam­pusu, je bil ta tečaj najbol­je obiskan. Zahtevnost je bilo potreb­no temu pri­lagodi­ti, med udeležen­ci so bili neka­teri brez predz­nan­ja grščine. Na urah je bilo ved­no dovolj časa za vsa vprašan­ja, čeprav so bili zara­di tega odmori včasih kra­jši.

Vsak­dan­jik je bil ses­tavl­jen iz dopoldan­skih teča­jev in popoldanskega pre­da­van­ja ali filmske upri­zoritve. Sam tečaj lin­ear­ja B je bil iz treh delov. Najprej je bil teo­retični del. V drugem delu so se udeležen­ci spopri­jeli z bran­jem ohran­jenih napisov v lin­ear­ju B. Tretji del je bil namen­jen ust­var­jan­ju in med­se­bo­jne­mu družen­ju. Slušatelji so si lahko ses­tavili abece­do, izde­lali svo­jo tabli­co, se igrali Mike­nop­o­li in se preizkusili v bran­ju homerskega hek­same­tra.

Zad­nji dan se je pro­fe­sor­i­ca dogov­o­rila s kura­tor­jem iz Bri­tanskega muze­ja za voden ogled. Teča­jni­ki so si lahko ogledali ohran­jene tablice, ki so jih pre­jšn­je dni pre­va­jali v učil­ni­ci. Sledil je zad­nji preizkus, kjer je bilo tre­ba brez pripo­močkov pre­vesti dnevni popis bla­ga. Zara­di trde­ga dela pre­jšn­jih dni izziv ni bil pre­hud in udeležen­ci so dobili potrditev, da so osvo­jili temeljno znan­je za nadaljn­je razisko­van­je pisave.

Londonska peč

Pri letošn­ji polet­ni šoli jo je zagod­lo le vreme. Ne v obli­ki dež­ja, značil­ni za Veliko Bri­tani­jo, ampak kot vroči­na, kakršne ni bilo že štiri­deset let. Živo sre­bro se je več dni zapore­do­ma povzpe­lo preko tridesetih stopinj. To je pri­nes­lo vrsto nepri­jet­nos­ti. Učil­nice na UCL ima­jo kli­matske naprave, pre­daval­nice, kjer so potekala popoldan­s­ka pre­da­van­ja, pa ne. Včasih je bilo tre­ba stis­ni­ti zobe in se pahl­jati z vsem, kar je bilo pri roki. Vseeno vroči­na ni pok­var­i­la vzduš­ja, botrovala je kveč­je­mu kakšni dodat­ni pin­ti piva.