Evropska digitalna platforma za kulturno dediščino Europeana omogoča tudi dostop do besedil, ki so jih v antiki vklesali na kamen ali zapisali na kovino in druge obstojne materiale. Europeanina mreža EAGLE (Europeana network of Ancient Greek and Latin Epigraphy) združuje štiri glavne epigrafske baze podatkov. To so EDB (Epigraphic Database Bari), EDH (Epigraphisches Datenbank Heidelberg), HEpOnline (Hispania Epigraphica Online) in EDR (Epigraphic Database Roma).
Te štiri zbirke že vsebujejo velik del teh napisov. Projekt EAGLE si je zadal za cilj njihovo dopolnitev in poenotenje. V partnerskih ustanovah so jih opremili z ustreznimi komentarji in slikovnim gradivom, da bi bili napisi razumljivi širši publiki. Grških in rimskih napisov, ki bi bili uporabnikom na voljo v zlahka dostopni obliki, v Europeani pred tem ni bilo.
O pomenu tega gradiva je mogoče govoriti tudi v številkah. Raziskovalci ocenjujejo, da je danes znanih približno pol milijona antičnih napisov. Približno 300.000 je rimskih, približno 200.000 grških. Samo v Atenah so jih našli več kot 20.000, v Rimu več kot 60.000. Vsako leto odkrijejo več kot tisoč novih. O napisih so v okviru projekta EAGLE pripravili tudi virtualno razstavo z naslovom “Znaki življenja”.
Kaj je Europeana?
Nastanek platforme je leta 2005 spodbudila Evropska komisija. Od samega začetka je pritegnila na tisoče najpomembnejših kulturnih in znanstvenih ustanov iz vseh držav članic. Njen razvoj je povezan s številnimi evropskimi projekti. Poleg projekta EAGLE so tu še 3D ICONS, APEx, ASSETS, ATHENA, CARARE, DCA, DM2E, ECLAP, EURO-Photo, Europeana 1914–1918, Europeana Connect, Europeana Awareness, Europeana Creative, Europeana Fashion, EFG, Europeana Libraries, Europeana Local, Europeana Newspapers, Europeana Regia, Europeana Sounds, Europeana Travel, EUscreen, HOPE, JUDAICA Europeana, Linked Heritage, MIMO, Natural Europe, OpenUp, Partage Plus, PATHS, thinkMOTION itd.
Platforma ponuja dostop do evropskih kulturnih spomenikov v digitalni obliki. Poleg vsebine knjižnic ponuja tudi gradivo muzejev, arhivov in multimedijskih zbirk. Vsebina se na Europeano steka iz različnih virov, pri tem pa digitalni objekti niso shranjeni na osrednjem strežniku, temveč ostajajo na strežnikih ustanov, ki gradivo zbirajo. Uporabniki lahko na Europeani vidijo pomanjšano sliko objekta z metapodatki. S klikom na povezavo si nato lahko ogledajo vsebino na strežniku ustanove, ki je prispevala vsebino. Partnerske ustanove tako ohranijo nadzor nad svojimi digitalnimi vsebinami. Portal danes omogoča dostop do več kot 50 milijonov digitaliziranih enot – literarnih, glasbenih in likovnih del ter drugih umetnin. Europeano je mogoče uporabljati tudi v slovenščini.
Ljubljanska konferenca EAGLE
Med ustanovami, ki so projektu pomagale zaživeti, je tudi ZRC SAZU z raziskovalkami dr. Marjeto Šašel Kos, dr. Anjo Ragolič in Matejo Belak. Prispevale so predvsem napise iz Emone. Mesto je v antiki pripadalo deseti italski regiji Histriji in Venetiji, podatki so zato zajeti v okviru baze EDR. V okviru projekta so v Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani leta 2014 organizirali tudi mednarodno konferenco, posvečeno novim trendom v digitalni epigrafiki. Obravnavala je prakse za digitalno objavo antičnih napisov, od zbiranja vsebinskih podatkov do urejanja in izdaje. Konferenci so kasneje sledile še druge. Prispevki z zaključne konference projekta, posvečene digitalni in tradicionalni epigrafiki in njunemu kontekstu, so pri univerzitetni založbi Sapienza v Rimu izšli lani.
Iskalnik in mobilna aplikacija
Iskalnik, ki je nastal v okviru projekta, je prosto dostopen na spletu. Povezan je tudi z mobilno aplikacijo za iPhone in Android. Z njo je mogoče zlahka identificirati napis na terenu in priti do potrebnih informacij. V letu 2017 je skupina EAGLE MediaWiki, ki je delovala v okviru projekta, prejela nagrado za najboljše spletno orodje v digitalni humanistiki.