Colloquia Divina

Colloquia Divina 2018 – dnevi Andreja Diva iz Justinopole

Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem bo tudi letos gostila simpozij Colloquia Divina, posvečen novi latiniteti. V središču letošnjega srečanja bo pesnik iz 17. stoletja Marco Petronio Caldana iz Pirana. Potekalo bo od četrtka, 18. oktobra 2018, do sobote, 20. oktobra 2018, v prostorih Pretorske palače v Kopru, UP FHŠ, in Inštituta za arheologijo in dediščino UP FHŠ v Piranu.

Četrtek, 18. oktobra

18.00

Otvoritev simpozija z uprizoritvijo Aristofanove komedije Aharnjani v izvedbi dramske skupine študentov z Oddelka za klasično filologijo na Univerzi v Zadru

Petek, 19. oktobra

9.00−12.30: Prvi del – Pretorska palača, Koper

9.00−9.30: Registracija

9.30−10.00: Pozdravni nagovori: dekanja UP FHŠ Irena Lazar, podžupan MOK, direktor knjižnice David Runco

10.00−11.20

Gregor Pobežin, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem: »Marco Petronio Caldana iz Pirana in njegova pesnitev«

Peter Štoka, Osrednja knjižnica Srečka Vilharja, Koper: »Oratio ac metra D. Nicolai Petronii Caldanae«

Zrinka Mileusnić, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem: »Dominikanski samostan v Kopru in njegov pomen za mesto skozi oči različnih poročevalcev«

11.20−11.40: odmor za kavo

11.40−12.30

Neven Jovanović, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu: »Utješno pismo (1447) i svadbeni govor Karota Vitala iz Pirana, Troyes MS 1531«

Diana Sorić in Teuta Serreqi Jurić, Univerza v Zadru: »Literarni aspekt Vrančićeva putopisa Iter Buda Hadrianopolim«

12.30−15.00: odmor za kosilo

15.00−17.00: Drugi del – prostori Fakultete za humanistične študije, Univerza na Primorskem

15.00−15.50

Milenko Lončar, Univerza v Zadru: »Epitaf opatice Vekenege iz benediktinskog samostana Svete Marije u Zadru s početka 12. st.«

Luka Vidmar, ZRC SAZU, Inštitut za slovensko literaturo in literarne vede: »Stari in cerkvena cenzura«

15.50−16.10: odmor za kavo

16.10−17.00

Matej Hriberšek, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: »Sigismund Herberstein in njegovi stiki z evropskimi humanisti«

Jadranka Cergol, Fakulteta za humanistične študije, Univerza na Primorskem: »Pier Paolo Vergerio il Vecchio e i valori morali della pedagogia umanistica nel Paulus e nel De ingenuis moribus et liberalibus adulescentiae studiis«

Sobota, 20. oktobra

Prostori Inštituta za arheologijo in dediščino Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem, Piran

10.00−10.30: registracija, kava

10.30−12.00

Adriana Grzelak – Krzymianowska, Univerza v Lodžu: »Latin (and Greek) in Contemporary Names of Human Medicines«

Anja Božič in Nena Bobovnik, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani: »Peter Pavel Vergerij Starejši in njegov Paulus – comoedia ad iuvenum mores corrigendos«

Petra Šoštarić, Filozofska fakulteta, Univerza v Zagrebu: »Kappusovi izvještaji iz Novog svijeta«

Marco Petronio Caldana

Rodil se je v ugledni piranski družini Petronio Caldana, stranski veji rodbine Petronio, ki je bila v 16. stoletju v piranskem Velikem svetu zastopana z dvema članoma iz dveh različnih vej. Pater Bartolomeo Grassi in kanonik Domenico Corsi sta ga priporočila za študij književnosti, vendar je moral zaradi očetove smrti šolanje prekiniti in se z družino preseliti k stricu Nicoloju Caldanu v Bologno. Tu je skupaj z bratom vstopil v jezuitski plemiški kolegij svetega Frančiška Ksaverija. Študij je moral spet prekiniti, ko je leta 1667 papež Aleksander VII. imenoval strica za škofa v Poreču. Marco je odšel z njim. Leta 1671 je strica spremljal na poti v Rim, na povabilo papeža Klemena IX. Na poti je stric umrl. Tokrat se je Marco odločil, da bo poskusil srečo na dunajskem cesarskem dvoru, oborožen s priporočilnim pismom kardinala Caraffe in A. Giulia Giustinianija, beneškega odposlanca pri cesarju.

V tem obdobju nastane epska pesnitev v latinščini Clodiados libri XII (Venetiis 1687). Spis je apologetične narave, posvečen je Ludviku XIV. in obravnava zgodovino Francije ter francoske kraljeve dinastije. Ep je napisal v latinskih heksametrih. Klodiada je bila deležna pohval s strani kardinala Giovannija Delfina in Carla de Dottorija. Dobro je bila sprejeta zlasti v Parizu, kjer si je pisec prislužil mesto na dvoru Sončnega kralja. V Parizu je ostal dolgo, eden izmed njegovih sinov je diplomiral na Sorboni. O zadnjih letih njegovega življenja ni veliko znanega.

Klodiada

Klodiada ima dvanajst spevov, vsak vsebuje okoli sedemsto heksametrov. Vsebina je posvečena dinastiji Merovingov. Po Klodvikovi smrti njegov tretjerojeni sin Hildebert izgubi življenje v bitki. Galija se zaplete v vojno in Klotilda, Klodvikova vdova, je obupana zaradi usode svojih treh vnukov, saj se boji za njihovo življenje. Na dinastičnem področju se zadeva še bolj zaostri, ker Klotar in Klodomer, brata preminulega kralja, nočeta zapustiti prestola legitimnim naslednikom, vse do odločilnega dvoboja. Pesnitev posnema strukturo klasičnega epa pri Vergiliju in Staciju, vendar z izvirnimi tematskimi vložki. Caldana ima latinske vzore za arhetip, intonacijo pa si sposodi pri Tassu, tako pri opisovanju ljubezenskih prizorov kakor pri značilno turobnem vzdušju. Vse to kaže na baročni značaj pesnitve. Giacomo Babuder poroča, da je Klodiada sodila med obvezno čtivo v francoskih šolah tedanjega časa.

Viri in literatura

Clodiados libri 12. christianissimo Ludouico magno Galliae, Nauarrae &c. regi inuictissimo sacri Marci Petronii co. Caldanae, ex Hieronymo Albricio in Vico D. Iuliani, Venetiis 1687. // Marco Petronio Caldana: Statuta et privilegia almae Universitatis dd. philosophorum, medicorum, ac theologorum cognomento artistarum celeberrimi archigymnasii Patavini ab excelso Senatu Veneto concessa.

P. Naldini: Corografia ecclesiastica o sia descrittione della citta, e della diocesi di Giustinopoli detto volgarmente Capo d’Istria, in Venezia 1700, str. 287. // P. Stancovich: Biografia degli uomini distinti dell’Istria, Trieste 1828–29. // S. Rota: »Marco Petronio Caldana«, v: L’Istriano (7 marzo 1860). // G. Babuder: »D’alcuni Istriani cultori delle lettere classiche dal millequattrocento in poi, ed in particolare della traduzione dell’Illiade di Andrea Divo Giustinopolitano«, v: Atti dell’I. R. Ginnasio Superiore di Capodistria, Capodistria 1865, str. 3–56. // B. Ziliotto: Marco Petronio Caldana da Pirano e il suo poema, Trieste 1905. // V. Kamin Kajfež – G. Pobežin: »Pyrrhanensis poeta – avtor napisa na sliki Čudež sv. Jurija Angela de Costerja v Piranu«, v: Keria: Studia Latina et Graeca 14, št. 2 (2012), str. 75–88. [Povzeto po portalu primorci.si.]