Fakul­te­ta za human­is­tične študi­je Uni­verze na Pri­morskem bo tudi letos gos­ti­la sim­poz­ij Col­lo­quia Div­ina, posvečen novi latiniteti. V središču letošn­je­ga srečan­ja bo pes­nik iz 17. sto­let­ja Mar­co Petro­n­io Cal­dana iz Pirana. Poteka­lo bo od četrt­ka, 18. okto­bra 2018, do sobote, 20. okto­bra 2018, v pros­torih Pre­torske palače v Kopru, UP FHŠ, in Inšti­tu­ta za arhe­ologi­jo in dedišči­no UP FHŠ v Piranu.

Četrtek, 18. oktobra

18.00

Otvoritev sim­poz­i­ja z upri­zoritvi­jo Aristo­fanove komedi­je Aharn­jani v izved­bi dramske skupine štu­den­tov z Odd­el­ka za klasično filologi­jo na Uni­verzi v Zadru

Petek, 19. oktobra

9.00–12.30: Prvi del — Pre­tors­ka palača, Kop­er

9.00–9.30: Reg­is­traci­ja

9.30–10.00: Poz­dravni nagov­ori: dekan­ja UP FHŠ Ire­na Lazar, podžu­pan MOK, direk­tor knjižnice David Run­co

10.00–11.20

Gre­gor Pobežin, Fakul­te­ta za human­is­tične študi­je, Uni­verza na Pri­morskem: “Mar­co Petro­n­io Cal­dana iz Pirana in nje­go­va pes­nitev”

Peter Što­ka, Osred­n­ja knjižni­ca Sreč­ka Vil­har­ja, Kop­er: “Ora­tio ac metra D. Nico­lai Petron­ii Cal­danae”

Zrin­ka Mileusnić, Fakul­te­ta za human­is­tične študi­je, Uni­verza na Pri­morskem: “Dominikan­s­ki samostan v Kopru in nje­gov pomen za mesto skozi oči različnih poroče­val­cev”

11.20–11.40: odmor za kavo

11.40–12.30

Neven Jovanović, Filo­zof­s­ka fakul­te­ta, Uni­verza v Zagre­bu: “Utješno pis­mo (1447) i svad­beni gov­or Karo­ta Vita­la iz Pirana, Troyes MS 1531”

Diana Sorić in Teu­ta Ser­re­qi Jurić, Uni­verza v Zadru: “Lit­er­arni aspekt Vrančiće­va putopisa Iter Buda Hadri­a­nop­o­lim”

12.30–15.00: odmor za kosi­lo

15.00–17.00: Dru­gi del — pros­tori Fakul­tete za human­is­tične študi­je, Uni­verza na Pri­morskem

15.00–15.50

Milenko Lončar, Uni­verza v Zadru: “Epitaf opat­ice Veke­nege iz benedik­tin­skog samostana Svete Mar­i­je u Zadru s počet­ka 12. st.”

Luka Vid­mar, ZRC SAZU, Inšti­tut za sloven­sko lit­er­aturo in lit­er­arne vede: “Stari in cerkve­na cen­zu­ra”

15.50–16.10: odmor za kavo

16.10–17.00

Matej Hriberšek, Filo­zof­s­ka fakul­te­ta, Uni­verza v Ljubl­jani: “Sigis­mund Her­ber­stein in nje­govi sti­ki z evrop­ski­mi human­isti”

Jad­ran­ka Cer­gol, Fakul­te­ta za human­is­tične študi­je, Uni­verza na Pri­morskem: “Pier Pao­lo Verg­e­rio il Vec­chio e i val­ori morali del­la ped­a­gogia uman­is­ti­ca nel Paulus e nel De ingenuis moribus et lib­er­al­ibus adules­cen­ti­ae studi­is”

Sobota, 20. oktobra

Pros­tori Inšti­tu­ta za arhe­ologi­jo in dedišči­no Fakul­tete za human­is­tične študi­je Uni­verze na Pri­morskem, Piran

10.00–10.30: reg­is­traci­ja, kava

10.30–12.00

Adri­ana Grze­lak — Krzymi­anows­ka, Uni­verza v Lodžu: “Latin (and Greek) in Con­tem­po­rary Names of Human Med­i­cines”

Anja Božič in Nena Bobovnik, Filo­zof­s­ka fakul­te­ta, Uni­verza v Ljubl­jani: “Peter Pavel Verg­er­ij Stare­jši in nje­gov Paulus — comoe­dia ad iuvenum mores cor­ri­gen­dos”

Petra Šoš­tar­ić, Filo­zof­s­ka fakul­te­ta, Uni­verza v Zagre­bu: “Kap­puso­vi izv­ješ­ta­ji iz Novog svi­je­ta”

Marco Petronio Caldana

Rodil se je v ugled­ni piran­s­ki druži­ni Petro­n­io Cal­dana, stran­s­ki veji rod­bine Petro­n­io, ki je bila v 16. sto­letju v piranskem Velikem sve­tu zastopana z dve­ma članoma iz dveh različnih vej. Pater Bar­tolomeo Gras­si in kanon­ik Domeni­co Cor­si sta ga pri­poroči­la za študij književnos­ti, ven­dar je moral zara­di oče­tove smr­ti šolan­je prekini­ti in se z druži­no pre­seli­ti k stricu Nicolo­ju Cal­danu v Bolog­no. Tu je sku­paj z bratom vstopil v jezuit­s­ki plemiš­ki kolegij svete­ga Frančiš­ka Ksaver­i­ja. Študij je moral spet prekini­ti, ko je leta 1667 papež Alek­sander VII. imen­o­val stri­ca za ško­fa v Poreču. Mar­co je odšel z njim. Leta 1671 je stri­ca spreml­jal na poti v Rim, na pov­abi­lo papeža Kle­me­na IX. Na poti je stric umrl. Tokrat se je Mar­co odločil, da bo poskusil srečo na duna­jskem cesarskem dvoru, oborožen s pri­poročil­nim pis­mom kar­di­nala Caraffe in A. Giu­lia Gius­tini­an­i­ja, beneškega odposlan­ca pri cesar­ju.

V tem obdob­ju nas­tane eps­ka pes­nitev v lat­inšči­ni Clo­di­a­dos lib­ri XII (Veneti­is 1687). Spis je apolo­getične nar­ave, posvečen je Lud­viku XIV. in obrav­na­va zgodovi­no Fran­ci­je ter fran­coske kral­jeve dinas­ti­je. Ep je napisal v latin­skih hek­sametrih. Klo­di­a­da je bila delež­na pohval s strani kar­di­nala Gio­van­ni­ja Del­fi­na in Car­la de Dot­tori­ja. Dobro je bila spre­je­ta zlasti v Parizu, kjer si je pisec pris­lužil mesto na dvoru Sončne­ga kral­ja. V Parizu je ostal dol­go, eden izmed nje­gov­ih sinov je diplomi­ral na Sor­boni. O zad­njih letih nje­gov­e­ga živl­jen­ja ni veliko znane­ga.

Klodiada

Klo­di­a­da ima dvana­jst spevov, vsak vse­bu­je okoli sedem­sto hek­sametrov. Vse­bi­na je posveče­na dinas­ti­ji Merovin­gov. Po Klod­vikovi smr­ti nje­gov tret­jero­jeni sin Hilde­bert izgu­bi živl­jen­je v bit­ki. Gal­i­ja se zaplete v vojno in Klotil­da, Klod­viko­va vdo­va, je obu­pana zara­di usode svo­jih treh vnukov, saj se boji za nji­ho­vo živl­jen­je. Na dinas­tičnem področju se zade­va še bolj zaostri, ker Klotar in Klodomer, bra­ta pre­minule­ga kral­ja, noče­ta zapusti­ti presto­la legit­imn­im nasled­nikom, vse do odločil­ne­ga dvobo­ja. Pes­nitev pos­ne­ma struk­turo klasične­ga epa pri Vergili­ju in Staci­ju, ven­dar z izvirn­i­mi tem­atski­mi vlož­ki. Cal­dana ima latinske vzore za arhetip, intonaci­jo pa si sposo­di pri Tas­su, tako pri opiso­van­ju ljubezen­skih pri­zorov kakor pri značil­no tur­ob­nem vzdušju. Vse to kaže na baročni značaj pes­nitve. Gia­co­mo Babud­er poroča, da je Klo­di­a­da sodi­la med obvezno čti­vo v fran­coskih šolah tedan­je­ga časa.

Viri in literatura

Clo­di­a­dos lib­ri 12. chris­tianis­si­mo Ludouico mag­no Gal­li­ae, Nauar­rae &c. regi inuic­tis­si­mo sac­ri Mar­ci Petron­ii co. Cal­danae, ex Hierony­mo Albri­cio in Vico D. Iuliani, Veneti­is 1687. // Mar­co Petro­n­io Cal­dana: Statu­ta et priv­i­le­gia almae Uni­ver­si­tatis dd. philosopho­rum, medico­rum, ac the­ol­o­go­rum cog­no­men­to artis­tarum cele­ber­ri­mi archi­gym­nasii Patavi­ni ab excel­so Sen­atu Vene­to con­ces­sa.

P. Nal­di­ni: Coro­grafia eccle­si­as­ti­ca o sia descrit­tione del­la cit­ta, e del­la dio­ce­si di Giusti­nop­o­li det­to vol­gar­mente Capo d’Is­tria, in Venezia 1700, str. 287. // P. Stan­covich: Biografia degli uomi­ni dis­tin­ti del­l’Is­tria, Tri­este 1828–29. // S. Rota: “Mar­co Petro­n­io Cal­dana”, v: L’Is­tri­ano (7 mar­zo 1860). // G. Babud­er: “D’al­cu­ni Istri­ani cul­tori delle let­tere clas­siche dal mille­quat­tro­cen­to in poi, ed in par­ti­co­lare del­la traduzione del­l’Il­li­ade di Andrea Divo Giusti­nop­o­li­tano”, v: Atti del­l’I. R. Gin­na­sio Supe­ri­ore di Capodis­tria, Capodis­tria 1865, str. 3–56. // B. Zil­iot­to: Mar­co Petro­n­io Cal­dana da Pira­no e il suo poe­ma, Tri­este 1905. // V. Kamin Kajfež — G. Pobežin: “Pyrrha­nen­sis poeta – avtor napisa na sli­ki Čudež sv. Juri­ja Angela de Coster­ja v Piranu”, v: Keria: Stu­dia Lati­na et Grae­ca 14, št. 2 (2012), str. 75–88. [Povze­to po por­talu primorci.si.]