Štu­den­ti Odd­el­ka za klasično filologi­jo so ure­dili in izdali zbornik prispevkov s tret­je region­alne štu­dentske kon­fer­ence GLAS (Grae­cae Lati­naeque Antiq­ui­tatis Stu­dentes), ki se je lani odvi­la v Ljubl­jani. Izšel je v tiskani in elek­tron­s­ki obli­ki. Kon­fer­en­ca je potekala juli­ja 2017 in je sledi­la beogra­js­ki (2015) in sofi­js­ki (2016), leta 2018 pa so jo orga­nizirali v Skopju. Udeležili so se je štu­den­ti vseh treh stopenj z uni­verz iz Bol­gar­i­je, Hrvaške, Make­donije, Sloveni­je in Srbi­je. Tem­atsko razno­li­ki prispev­ki pokri­va­jo obdob­ja od antike preko rene­sanse do sodob­nos­ti. Raz­pore­jeni so v tri sklope, lit­er­arne­ga, jezikoslovne­ga in filo­zofskega.

Raznolika vsebina

Največ prispevkov je s področ­ja književnos­ti. Alek­sander Anđelović piše o tem, kako Malalas, kro­nist iz zgod­nje bizan­tinske dobe, opisu­je junake izpred Tro­je. Prispevek Ane Bem­bič obrav­na­va Teren­ci­jeve motive pri Hrotsvithi iz Gan­der­sheima, Jan Dominik Bogataj pred­stavl­ja prvi sloven­s­ki patris­tični pre­vod izpod pere­sa Kle­me­na Velikon­je. Anja Božič anal­izira Petrarko­vo pis­mo Zanam­stvu kot primer human­is­tične­ga mod­ela samo­pred­stavitve. Z epis­tolo­grafi­jo se ukvar­ja tudi Ante Grković, ki preuču­je vlo­go pis­ma pri Evripidu in Kseno­fontu. Klara Keršič anal­izira dram­sko tehniko thea apo mechanes v Evripi­dovem Hipoli­tu.

Aiša Napast gov­ori o položa­ju, ki ga zavze­ma­jo Ges­ta Dano­rum Sak­sona Gra­mati­ka med lit­er­arn­i­mi viri za nordi­jsko mitologi­jo. Jovana Radenković ugo­tavl­ja, kako je srb­s­ki roman­tični pes­nik Branko Radiče­vić črpal iz izroči­la rimske ljubezenske elegi­je. Isido­ra Tolić išče medbesedilne aluz­i­je v besedilu Menip ali Spust v Had Luk­i­jana iz Samosate. Marko Vitas demon­stri­ra, kako je Horacij s sred­stvom  par­tiku­lar­izaci­je pre­ob­liko­val tradi­cional­ni motiv — locus amoenus. Lit­er­arni del zašpili prispevek Ivane Zeče­vić, ki pred­stavi nenavadne opise živali v Herodotovih Zgod­bah.

Jezikoslovni del obsega tri članke. Luka Brenko in Maja Rot­ter se spopade­ta s prob­le­mom jote v bese­di ichthys v prispevku, ki je navdi­h­nil tudi izbiro moti­va na naslovni­ci. Kris Evti­mov v prispevku iz prag­matične­ga jezikoslov­ja primer­ja rimske grafite z inter­net­ni­mi memi na antične teme. Rok Kunt­ner obrav­na­va dva arhaiz­ma v arkadi­jskem glagolskem sis­te­mu.

O filo­zofi­ji piše­ta Višn­ja Bojović in Alek­san­dra Dim­itro­va. Prva o katarzi pri Aris­totelu kot o vzpostavitvi etične­ga ravnoves­ja, dru­ga pa o pomenu, ki ga ima mis­eri­cor­dia v Senekovem spisu De clemen­tia.

Zbornik sta ure­di­la Rok Kunt­ner in Lara Unuk. Tiskano izda­jo so finančno pod­prli Odd­elek za klasično filologi­jo, DAHŠ in Štu­dents­ki svet. Gre za prvi zbornik razprav z med­nar­o­d­no odmevnos­tjo, ki je v celoti nastal v štu­dents­ki reži­ji. Zgov­orno potr­ju­je ocene, da odd­elek ob svo­ji sto­let­ni­ci pritegu­je ved­no boljše štu­dente, ki so zmožni pre­mikati meje pričako­vane­ga in ki v tuka­jšn­jo filologi­jo vnaša­jo novo vital­nost.

Pro­ceed­ings of the 3rd Region­al Stu­dent Con­fer­ence