Študenti Oddelka za klasično filologijo so uredili in izdali zbornik prispevkov s tretje regionalne študentske konference GLAS (Graecae Latinaeque Antiquitatis Studentes), ki se je lani odvila v Ljubljani. Izšel je v tiskani in elektronski obliki. Konferenca je potekala julija 2017 in je sledila beograjski (2015) in sofijski (2016), leta 2018 pa so jo organizirali v Skopju. Udeležili so se je študenti vseh treh stopenj z univerz iz Bolgarije, Hrvaške, Makedonije, Slovenije in Srbije. Tematsko raznoliki prispevki pokrivajo obdobja od antike preko renesanse do sodobnosti. Razporejeni so v tri sklope, literarnega, jezikoslovnega in filozofskega.
Raznolika vsebina
Največ prispevkov je s področja književnosti. Aleksander Anđelović piše o tem, kako Malalas, kronist iz zgodnje bizantinske dobe, opisuje junake izpred Troje. Prispevek Ane Bembič obravnava Terencijeve motive pri Hrotsvithi iz Gandersheima, Jan Dominik Bogataj predstavlja prvi slovenski patristični prevod izpod peresa Klemena Velikonje. Anja Božič analizira Petrarkovo pismo Zanamstvu kot primer humanističnega modela samopredstavitve. Z epistolografijo se ukvarja tudi Ante Grković, ki preučuje vlogo pisma pri Evripidu in Ksenofontu. Klara Keršič analizira dramsko tehniko thea apo mechanes v Evripidovem Hipolitu.
Aiša Napast govori o položaju, ki ga zavzemajo Gesta Danorum Saksona Gramatika med literarnimi viri za nordijsko mitologijo. Jovana Radenković ugotavlja, kako je srbski romantični pesnik Branko Radičević črpal iz izročila rimske ljubezenske elegije. Isidora Tolić išče medbesedilne aluzije v besedilu Menip ali Spust v Had Lukijana iz Samosate. Marko Vitas demonstrira, kako je Horacij s sredstvom partikularizacije preoblikoval tradicionalni motiv — locus amoenus. Literarni del zašpili prispevek Ivane Zečević, ki predstavi nenavadne opise živali v Herodotovih Zgodbah.
Jezikoslovni del obsega tri članke. Luka Brenko in Maja Rotter se spopadeta s problemom jote v besedi ichthys v prispevku, ki je navdihnil tudi izbiro motiva na naslovnici. Kris Evtimov v prispevku iz pragmatičnega jezikoslovja primerja rimske grafite z internetnimi memi na antične teme. Rok Kuntner obravnava dva arhaizma v arkadijskem glagolskem sistemu.
O filozofiji pišeta Višnja Bojović in Aleksandra Dimitrova. Prva o katarzi pri Aristotelu kot o vzpostavitvi etičnega ravnovesja, druga pa o pomenu, ki ga ima misericordia v Senekovem spisu De clementia.
Zbornik sta uredila Rok Kuntner in Lara Unuk. Tiskano izdajo so finančno podprli Oddelek za klasično filologijo, DAHŠ in Študentski svet. Gre za prvi zbornik razprav z mednarodno odmevnostjo, ki je v celoti nastal v študentski režiji. Zgovorno potrjuje ocene, da oddelek ob svoji stoletnici priteguje vedno boljše študente, ki so zmožni premikati meje pričakovanega in ki v tukajšnjo filologijo vnašajo novo vitalnost.