Vzorč­na baza za novi grško-sloven­s­ki slo­var, ki vključu­je ges­la od Z (zeta) do K (kap­pa), je nasta­la v okviru razpisa Štu­dents­ki ino­v­a­tivni pro­jek­ti za družbeno korist 2016–2020. V pro­jek­tu so sode­lo­vali štu­den­ti Odd­el­ka za klasično filologi­jo Nena Bobovnik, Anja Božič, Rok Kunt­ner, Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič, Maša Poljšak Kus, Meta Sku­bic in Sergej Val­i­jev; Urš­ka Gru­den s Cen­tra za pedagoško izo­braže­van­je FF; Miroslav Romih, direk­tor pod­jet­ja Ame­bis pro­gram­s­ka opre­ma; ter Aleš Pogačnik, vod­ja in glavni ured­nik Založbe ZRC. Pro­jekt je vodil Matej Hriberšek.

Namen projekta

Namen pro­jek­ta je bil pripra­va vse­binske in struk­turne zas­nove za grško-sloven­s­ki slo­var in izdela­va vzorčne baze, ki bo lahko v nekaj letih pripel­jala do nove­ga slo­var­ja. Ta je že leta dezider­at, nareku­je­jo ga potrebe pou­ka na gim­naz­i­jah in na fakul­teti. Izhodišče pro­jek­ta je nabor gesel­skih iztočnic iz Dok­ler­jeve­ga Grško-slovenskega slo­var­ja. Doslej je izšel dvakrat, leta 1915 in leta 1999. V splet­ni obli­ki je dosegljiv na por­talu Ter­ma­nia. Pro­jekt je delo­ma tudi posled­i­ca nuje, saj slo­var­ja ni več mogoče kupi­ti. Poleg tega ga je potreb­no struk­turno, jezikovno in vse­bin­sko posodobiti in nad­gra­di­ti. V njem je pre­cej arhaiz­mov in zastare­lih besed. Struk­tu­ra gesel je zlasti pri obsežne­jših pogos­to zaplete­na, nejas­na in nepre­gled­na. Last­na ime­na v slo­var­ju niso posloven­je­na. Številne eti­mologi­je je tre­ba posodobiti. Oblikovno ga je tre­ba pri­lagodi­ti, da bo pre­gled­ne­jši in nazorne­jši. Z razšir­itvi­jo nab­o­ra besed­ja, z lek­torski­mi dopol­nili, s poprav­ki eti­mologij in imen ter z razšir­itvi­jo prak­tičnih slo­varskih primerov bo postal kvaliteten študi­js­ki ali mor­da sča­so­ma celo znanstveni slo­var.

Rezultati

Štu­den­ti so ges­la vnes­li v bazo ter jih po potre­bi dru­gače ali na novo struk­turi­rali. Oba strokov­na sodelav­ca, Miroslav Romih in Aleš Pogačnik, sta skr­bela za pro­gramske in delo­ma za vse­binske rešitve in dopol­ni­la. Matej Hribešek je skr­bel za usposobljenost štu­den­tov in za nad­zor nad potekom pro­jek­ta. Vodil je tudi uskla­je­van­je med sodelu­joči­mi, pre­gled in nad­grad­njo slo­varskega gradi­va ter obliko­van­je pro­gramske struk­ture.

Vnos gesel­skih iztočnic so pre­vzeli Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič (ζ, η, θ do Θαργηλιών); Anja Božič (θαρραλέος – ἴασπις); Nena Bobovnik (ἰαστί – καθαιρέω); Meta Sku­bic (καθαίρω – κασσίτετος); Rok Kunt­ner (Κασταλία – κατα-στείβω); Maša Poljšak Kus (καταστέλλω – κήρ); Sergej Val­i­jev (κηραίνω – κραναός); in Matej Hriberšek (κράνεια – κωφός).

Pro­jekt je tra­jal od juli­ja 2018 do sep­tem­bra 2018. V tem času so se štu­den­ti usposo­bili za delo s slo­var­jem. Nasta­lo je pro­gram­sko okol­je za delo ter vzorč­na baza. Ta naj bi po prvot­ni napove­di obsegala med 600 in 700 gesel. Cilj je uspe­lo skupi­ni že neka­jkrat pre­seči, vzorč­na baza sedaj vključu­je 4257 gesel­skih iztočnic.

Dostop do vzorčne baze na por­talu Ter­ma­nia