Gaspari

O pokopališču emonske zgodnjekrščanske skupnosti v sredo, 12. decembra, ob 18h

V sre­do, 12. 12., bo ob 18.00 v učil­ni­ci 102 na Filo­zof­s­ki fakul­teti v Ljubl­jani pre­daval doc. dr. Andrej Gas­pari z Odd­el­ka za arhe­ologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani. Tema bo “Pokopal­išče emonske zgod­njekrščanske skup­nos­ti na Ajdovšči­ni v Ljubl­jani: pre­gled zgodovine raziskav in nova spoz­nan­ja”.  Pre­da­vatelj bo pred­stavil nove­jša odkrit­ja z izkopa­vanj, ki so potekala na področju Ajdovščine v Ljubl­jani v letih 2017 in 2018. Med drugim bo gov­o­ril o najd­bi, ki je še pose­bej zan­imi­va za klasične filologe, o stek­leni posod­i­ci iz poznoan­tične­ga obdob­ja, okrašeni z napi­som v stari gršči­ni.

Izkopa­van­ja na Gosposvet­s­ki v Ljubl­jani je v letih 2017/2018 izva­jal Arhe­ološ­ki kon­zor­cij za Ljubl­jano. Pod okril­jem Muze­ja in galer­ij mes­ta Ljubl­jane jih je vodil Mar­tin Hor­vat. Na območju med Ker­sniko­vo in križiščem s Sloven­sko so odkri­la ostanke obsežne­ga poznorimskega pokopal­iščne­ga kom­plek­sa. Na dan je prišla zidana arhitek­tu­ra več­fazne kultne stavbe z več kot 350 skelet­ni­mi pokopi. Glede na pre­lim­i­narne ugo­tovitve lahko kom­pleks umes­ti­mo med prvo tretji­no 4. sto­let­ja in prva desetlet­ja 5. sto­let­ja. Začetek pokopa­van­ja označu­je grad­n­ja kvadratne kapele z večskelet­ni­mi pokopi v kam­ni­tih sarkofag­ih. Izstopa grob odrasle ženske. Izpostavl­jeno vlo­go osred­nje­ga pokopa nakazu­je­jo tudi pri­dana skle­da iz proso­jne­ga mod­rega stekla z v visokem reliefu izde­lan­im okra­som in grškim napi­som ter dve zapest­ni­ci iz gaga­ta, ki ju je poko­jni­ca nosi­la na levi pod­lahti.

Vzporednice

Rekon­stru­iran razvoj pokopal­iškega kom­plek­sa je na ravni emon­skih nekropol nekaj poseb­ne­ga. Analogi­je ima v gro­biščih v okviru sub­ur­ban­ih pokopal­išk­ih cerk­va ob vpad­nic­ah v predmestjih Aoste, Milana in Akvile­je. Podob­nost kaže den­i­mo z razvo­jem slovi­tih romarskih svetišč Cim­i­tile pri Noli v zaled­ju Neapl­ja in z razvo­jem zgod­njekrščan­skih pokopal­išč dal­matinske Salone na lokaci­jah Man­a­s­tirine, Kapljuč in Marusinac.

Izkopa­van­ja so pod vprašaj postavi­la tudi obstoj rimske vpad­nice v Emono na tem območju. Možno je, da pod Gosposvet­sko ces­to ni tekla rim­s­ka vpad­ni­ca, ampak le pokopal­iš­ka ces­ta. V tem primeru se zdi, da je skupina grobov vezana na pokopal­iške poti, glav­na vpad­ni­ca pro­ti Kran­ju pa je tekla iz Šiške skozi Tivoli pro­ti zahod­nim emon­skim vratom, torej pro­ti današn­ji Prešer­novi ces­ti.