V sredo, 12. 12., bo ob 18.00 v učilnici 102 na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval doc. dr. Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tema bo “Pokopališče emonske zgodnjekrščanske skupnosti na Ajdovščini v Ljubljani: pregled zgodovine raziskav in nova spoznanja”. Predavatelj bo predstavil novejša odkritja z izkopavanj, ki so potekala na področju Ajdovščine v Ljubljani v letih 2017 in 2018. Med drugim bo govoril o najdbi, ki je še posebej zanimiva za klasične filologe, o stekleni posodici iz poznoantičnega obdobja, okrašeni z napisom v stari grščini.
Izkopavanja na Gosposvetski v Ljubljani je v letih 2017/2018 izvajal Arheološki konzorcij za Ljubljano. Pod okriljem Muzeja in galerij mesta Ljubljane jih je vodil Martin Horvat. Na območju med Kersnikovo in križiščem s Slovensko so odkrila ostanke obsežnega poznorimskega pokopališčnega kompleksa. Na dan je prišla zidana arhitektura večfazne kultne stavbe z več kot 350 skeletnimi pokopi. Glede na preliminarne ugotovitve lahko kompleks umestimo med prvo tretjino 4. stoletja in prva desetletja 5. stoletja. Začetek pokopavanja označuje gradnja kvadratne kapele z večskeletnimi pokopi v kamnitih sarkofagih. Izstopa grob odrasle ženske. Izpostavljeno vlogo osrednjega pokopa nakazujejo tudi pridana skleda iz prosojnega modrega stekla z v visokem reliefu izdelanim okrasom in grškim napisom ter dve zapestnici iz gagata, ki ju je pokojnica nosila na levi podlahti.
Vzporednice
Rekonstruiran razvoj pokopališkega kompleksa je na ravni emonskih nekropol nekaj posebnega. Analogije ima v grobiščih v okviru suburbanih pokopaliških cerkva ob vpadnicah v predmestjih Aoste, Milana in Akvileje. Podobnost kaže denimo z razvojem slovitih romarskih svetišč Cimitile pri Noli v zaledju Neaplja in z razvojem zgodnjekrščanskih pokopališč dalmatinske Salone na lokacijah Manastirine, Kapljuč in Marusinac.
Izkopavanja so pod vprašaj postavila tudi obstoj rimske vpadnice v Emono na tem območju. Možno je, da pod Gosposvetsko cesto ni tekla rimska vpadnica, ampak le pokopališka cesta. V tem primeru se zdi, da je skupina grobov vezana na pokopališke poti, glavna vpadnica proti Kranju pa je tekla iz Šiške skozi Tivoli proti zahodnim emonskim vratom, torej proti današnji Prešernovi cesti.