Lovrenčič

Anja Božič o neobjavljenih delih dr. Joža Lovrenčiča v ponedeljek, 17. decembra

V ponedeljek, 17. decembra 2018, bo ob 12:10 v predavalnici 325 na FF UL Anja Božič zagovarjala magistrsko delo z naslovom »Niso namenjene v tisk, Tebi velja njih obisk: Neobjavljena dela dr. Joža Lovrenčiča – pesniška zbirka Nič Niče, kronika Brat Honorat in prevod Ovidijevih Metamorfoz«. Mentorja pri nalogi sta bila doc. dr. David Movrin in izr. prof. dr. Aleksander Bjelčevič. V komisiji bosta tudi red. prof. dr. Miran Hladnik in red. prof. dr. Marko Marinčič.

Klasični filolog in slovenist

Magistrsko delo je plod enoletnega poglobljenega ukvarjanja z neobjavljenim gradivom iz zapuščine dr. Joža Lovrenčiča. Povezuje področji, ki sta se prepletali tudi v življenju in delu obravnavanega avtorja – klasično filologijo in slovenski jezik ter njuni kulturi in književnosti. S to prepletenostjo je prežeta tudi Lovrenčičeva splošna življenjska naravnanost v obdobju po njegovi aretaciji leta 1945, ki je obenem tudi čas nastanka obravnavanih del.

Notranje izgnanstvo

Študija najprej obravnava Lovrenčičeva avtorska dela. V navezavi na biografsko povest Med Scilo in Karibdo na kratko povzema njegovo delovanje pred koncem vojne – šolanje v Gorici, študij v Gradcu in kasnejše poučevanje v Ljubljani. Prikazuje predvsem njegovo vsestransko razgledanost in raznovrstno ustvarjalnost, ki sije tudi iz del s sicer ožjo folklorno ali zgodovinsko tematiko. Kot odraz stalne prisotnosti sveta rimske in grške antike podrobneje obravnava epsko pesnitev Sholar iz Trente, ki je pisana v makaronski latinščini in z bogatim komentarjem.

Nato se osredotoča na tipkopisni deli iz njegove zapuščine, pesniški zbirki z naslovom Nič Niče ter epski pesnitvi Brat Honorat, z letnicama nastanka 1949 in 1950. Najprej opiše dogodke, ki so botrovali nastanku. Lovrenčičeva aretacija ob koncu druge svetovne vojne je pomenila umestitev na seznam prepovedanih skupaj s prepovedjo nadaljnjega objavljanja. Občutek zamolčanosti in svojevrstnega notranjega izgnanstva jasno prikazuje zbirka Nič Niče. Zajema osemintrideset oblikovno različnih izpovednih pesmi, večinoma z avtobiografsko tematiko. Podobno ozračje veje tudi iz pesnitve Brat Honorat, ki povedno opisuje spust v pekel in posledice soočenja z mrtvimi po vrnitvi v zgornji svet.

Lovrenčič in heksameter

Drugi del prinaša verzno analizo Lovrenčičevega prevoda v heksametru. Doslej neobjavljeni tipkopisni prevod je začel nastajati leta 1950. Vsebinsko je sicer zaključen, zaradi Lovrenčičeve nenadne smrti leta 1952 pa je bil prikrajšan za ponoven pregled in uredniško redakcijo. Magistrsko delo najprej kratko obnovi razvoj slovenskega heksametra in njegove glavne značilnosti. Zatem pri izbranem gradivu raziskuje, v kolikšni meri se Lovrenčičev verz sklada z uveljavljenimi smernicami. Odstopanja, ki jih kažejo rezultati, potrjujejo, da se je prevajalec v tej fazi osredotočal predvsem na vsebinski prenos, končnega piljenja pa se še ni lotil.

Magistrsko delo tako prinaša tri doslej še neobjavljena in nepoznana Lovrenčičeva dela iz časa njegovega povojnega pisanja. S prikazom neizprosnih okoliščin njihovega nastanka želi naslikati tudi podobo zamolčanega slovenskega pesnika in klasičnega filologa, ki ga v slovenski literarni zgodovini v prihodnje bržkone čaka vidnejše mesto.