V ponedel­jek, 17. decem­bra 2018, bo ob 12:10 v pre­daval­ni­ci 325 na FF UL Anja Božič zago­var­jala mag­istrsko delo z naslovom »Niso namen­jene v tisk, Tebi vel­ja njih obisk: Neob­javl­je­na dela dr. Joža Lovrenčiča – pes­niš­ka zbir­ka Nič Niče, kro­ni­ka Brat Hon­o­rat in pre­vod Ovidi­je­vih Meta­mor­foz«. Men­tor­ja pri nalo­gi sta bila doc. dr. David Movrin in izr. prof. dr. Alek­sander Bjelče­vič. V komisi­ji bosta tudi red. prof. dr. Miran Hlad­nik in red. prof. dr. Marko Mar­inčič.

Klasični filolog in slovenist

Mag­istrsko delo je plod eno­let­ne­ga poglobljene­ga ukvar­jan­ja z neob­javl­jen­im gradi­vom iz zapuščine dr. Joža Lovrenčiča. Povezu­je področji, ki sta se pre­ple­tali tudi v živl­jen­ju in delu obrav­na­vane­ga avtor­ja – klasično filologi­jo in sloven­s­ki jezik ter nju­ni kul­turi in književnos­ti. S to pre­pletenos­tjo je preže­ta tudi Lovrenčiče­va sploš­na živl­jen­js­ka nar­avnanost v obdob­ju po nje­govi aretaci­ji leta 1945, ki je oben­em tudi čas nas­tan­ka obrav­na­vanih del.

Notranje izgnanstvo

Študi­ja najprej obrav­na­va Lovrenčiče­va avtors­ka dela. V naveza­vi na biograf­sko povest Med Sci­lo in Karib­do na kratko povze­ma nje­go­vo delo­van­je pred kon­cem vojne – šolan­je v Gori­ci, študij v Grad­cu in kas­ne­jše pouče­van­je v Ljubl­jani. Prikazu­je pred­vsem nje­go­vo vses­tran­sko raz­gledanost in raznovrst­no ust­var­jal­nost, ki sije tudi iz del s sicer ožjo folk­lorno ali zgodovin­sko tem­atiko. Kot odraz stalne pris­ot­nos­ti sve­ta rimske in grške antike podrob­ne­je obrav­na­va epsko pes­nitev Shol­ar iz Trente, ki je pisana v makaron­s­ki lat­inšči­ni in z boga­tim komen­tar­jem.

Nato se osre­do­toča na tip­kopis­ni deli iz nje­gove zapuščine, pes­niš­ki zbir­ki z naslovom Nič Niče ter eps­ki pes­nitvi Brat Hon­o­rat, z let­ni­ca­ma nas­tan­ka 1949 in 1950. Najprej opiše dogod­ke, ki so botrovali nas­tanku. Lovrenčiče­va aretaci­ja ob kon­cu druge sve­tovne vojne je pome­ni­la umestitev na sez­nam pre­povedanih sku­paj s pre­poved­jo nadaljn­je­ga objavl­jan­ja. Občutek zamolčanos­ti in svo­jevrst­ne­ga notran­je­ga izg­nanst­va jas­no prikazu­je zbir­ka Nič Niče. Zaje­ma osem­intrideset oblikovno različnih izpoved­nih pes­mi, veči­no­ma z avto­bi­ograf­sko tem­atiko. Podob­no ozrač­je veje tudi iz pes­nitve Brat Hon­o­rat, ki poved­no opisu­je spust v pekel in posledice soočen­ja z mrtvi­mi po vrnitvi v zgorn­ji svet.

Lovrenčič in heksameter

Dru­gi del pri­naša verzno anal­i­zo Lovrenčičeve­ga pre­vo­da v hek­sametru. Doslej neob­javl­jeni tip­kopis­ni pre­vod je začel nas­ta­jati leta 1950. Vse­bin­sko je sicer zaključen, zara­di Lovrenčičeve nenadne smr­ti leta 1952 pa je bil prikra­jšan za ponoven pre­gled in ured­niško redak­ci­jo. Mag­istrsko delo najprej kratko obnovi razvoj slovenskega hek­same­tra in nje­gove glavne značil­nos­ti.  Zatem pri izbranem gradi­vu razisku­je, v kolikšni meri se Lovrenčičev verz skla­da z uvel­javl­jen­i­mi smer­ni­ca­mi. Odstopan­ja, ki jih kaže­jo rezul­tati, potr­ju­je­jo, da se je pre­va­jalec v tej fazi osre­do­točal pred­vsem na vse­bin­s­ki prenos, končne­ga pil­jen­ja pa se še ni lotil.

Mag­istrsko delo tako pri­naša tri doslej še neob­javl­je­na in nepoz­nana Lovrenčiče­va dela iz časa nje­gov­e­ga povo­jne­ga pisan­ja. S prika­zom neizpros­nih okoliščin nji­hove­ga nas­tan­ka želi naslikati tudi podobo zamolčane­ga slovenskega pes­ni­ka in klasične­ga filolo­ga, ki ga v sloven­s­ki lit­er­arni zgodovi­ni v pri­hod­nje bržkone čaka vid­ne­jše mesto.