V ponedel­jek, 14. 1. 2019, bomo v sklopu pre­da­van­ja Rim­s­ka komedi­ja pred­va­jali pos­netek pred­stave Plavt, Osli, ki je bila v Mest­nem gledal­išču ljubl­janskem leta 2009. Sledi­la bo diskusi­ja o uprizar­jan­ju antične komedi­je. Pro­jek­ci­ja bo ob 19.30 v pre­daval­ni­ci 4. Vabljeni.

Osli se začne­jo z zaple­tom, značil­nim za rim­sko palia­to, »komedi­jo v grškem plašču«: kako naj zaljubljeni mladenič prepriča stro­ge­ga in stiskaškega oče­ta, da je dek­le iz bor­dela najboljša izbi­ra? Rešitev je bila občin­stvu znana vnaprej: fant bo skle­nil zavezništ­vo z zvi­jačn­im sužn­jem, ta bo preslepil oče­ta, in resnič­na ljubezen bo slav­i­la tri­umf nad fil­istrstvom.

V Oslih se svet »nove komedi­je« že v prvem pri­zoru postavi na gla­vo: tu gospo­dar pre­brisane­ga sužn­ja kar sam angaži­ra za pomočni­ka sinu. Vlo­go Oče­ta bo tokrat igrala boga­ta žena, oče, sin in dvo­ji­ca sužn­jev pa bodo sode­lo­vali v zaroti.

Zakaj torej osli? Arkadi­js­ki osli, ki jih pro­da­ja žena Arte­mona, pri­naša­jo dva­jset min, natančno toliko pa zvod­ni­ca zahte­va za eno­let­ni najem dek­le­ta. Toda s tem si živ­inče­ta še niso pris­luži­la naslovne vloge. Pris­luži jim jo mla­di Argirip, ki v zameno za denar nastopi v sat­ur­nal­i­js­ki far­si: sužen­jske­mu pomočniku dovoli, da ga »en krog poja­ha«. Pris­luži jim jo tudi »stari osel« Dema­jnet. Ven­dar šele v sklep­nem pri­zoru. Dotlej vel­ja: »Glas­nik, pomíri pub­liko – in naj ji zraste­jo uše­sa!«

Oce­na Slav­ka Pezdir­ja s podat­ki o avtor­jih in zased­bi je dostop­na tu.

Prolog

Zdaj pa, gledal­ci – če dovo­lite –
oznan­jam vam, za kaj tu gre: za to,
da se ta igra karse­da ugod­no
izteče zame in za vas, za trupo,
za vod­jo trupe in za financer­je.
Daj­mo, glas­nik: nare­di, da občin­stvu
uše­sa zraste­jo. Dovolj je! Dol!
Nehaj, da ti od plače ne odtrgam.
No, in zakaj sem sploh prišel pred vas.
Kaj bi sploh rad? Prišel sem sporočit
naslov. Vse­bi­na je pre­več pre­pros­ta.
In kot rečeno – naj prei­dem k stvari.
Naslov je Asi­nar­ia (latin­sko),
avtor je Plavt. Naš ljud­s­ki komedi­jant,
ki jo je jezikovno pobar­bar­il,
bi to prevedel “Osli.” Če je prav.
Inteligen­ten, duhovit komad je.
Smeh je zago­to­vol­jen. Le sodelu­jte,
pa naj vas kot doslej Mars váru­je.