Sloven­s­ka mat­i­ca vabi na recital Pridih rene­sanse v lit­er­a­turi in glas­bi. Izved­la ga bosta Brane Sene­gačnik z bran­jem poez­i­je iz svo­je nove zbirke ter Boris Šinigoj z lut­njo v dvo­rani Slovenske mat­ice, v ponedel­jek, 4. feb­ru­ar­ja, ob 19.00. Nastopi­la bosta v okviru dne­va odprtih vrat ob stopet­inpet­de­setlet­ni­ci te ustanove v njeni dvo­rani na Kon­gres­nem trgu 8/1.

Zakaj si? Kje si? Kaj je to, da si? 
Vprašan­ja, prva, zad­n­ja, kar­a­vane zmot,
razpušča­jo se: tam je jas­na pot
v resnob­no vedri igri z zvez­da­mi.
(Brane Sene­gačnik, Človek Johann Sebas­t­ian Bach)

Dan odprtih vrat

Začel se bo ob 9.00 s sloves­no akademi­jo. Z uvod­nim nagov­orom jo bo odprl čast­ni pokrovitelj dogod­ka, predsed­nik Repub­like Sloveni­je Borut Pahor. Zapušči­no, ki jo je Sloven­s­ka mat­i­ca pusti­la v arhivih in knjižnic­ah, bosta pred­stavi­la Daniela Juričič Čar­go s prispevkom o gradi­vu Slovenske mat­ice v Arhivu Repub­like Sloveni­je ter Mar­i­jan Rupert s pre­da­van­jem o arhivu Slovenske mat­ice (1945–2001) v Nar­o­d­ni in uni­verzitet­ni knjižni­ci. Sledi­la bo seja o zna­meni­tih oseb­nos­tih te ustanove. Dami­jana Zel­nik bo gov­o­rila o ustanovnem predsed­niku Antonu Zoisu, Željko Oset o Janezu Blei­weisu, Ignaci­ja Fridl Jarc pa o Franu Lev­stiku.

Od galerije do zamejstva

Ob 11.00 bo vod­st­vo po galer­i­ji Slovenske mat­ice in pred­stavitev slik njenih predsed­nikov. Obo­je bo priprav­il Milček Komelj. Ob 12.00 bo pogov­or Filo­zofskega odse­ka Slovenske mat­ice. Tine Hrib­ar, Marko Uršič in Gorazd Koci­jančič bodo razpravl­jali o nesm­rt­nos­ti in neum­rljivosti ob zaključku istoimenske tridelne filo­zofske mono­grafi­je izpod pere­sa Tine­ta Hrib­ar­ja.

Ob 13.00 bo pre­da­van­je Nar­avoslovno-tehniškega odse­ka, kjer bo Tomaž Zwit­ter gov­o­ril o mno­godi­men­zion­al­nem vesolju. Ob 14.00 bo sledi­lo pre­da­van­je Zgodovinskega odse­ka, kjer bo Mar­i­ja Stanon­ik obrav­navala sloven­sko kul­turo v zna­men­ju čebele. Ob 15.00 bo pre­da­van­je Gospo­darskega odse­ka, kjer bo Albin Igličar gov­o­ril o prob­lemih slovenske zakon­oda­je.

Ob 16.00 bo pred­stavitev kul­turnih in razisko­val­nih dejavnos­ti porab­skih Slovencev in Slovencev na Hrvaškem. Katal­in Mun­da Hirnok bo pred­stavi­la razisko­van­je porab­skih Slovencev, Mar­i­ja Kozar-Muk­ič razisko­val­no dejavnost pri porab­skih Sloven­cih na Madžarskem, Bar­bara Riman pa razisko­van­je sloven­st­va na Hrvaškem.

Ob 17.00 bo pred­stavitev kul­turnih in razisko­val­nih dejavnos­ti korošk­ih Slovencev. Mar­ti­na Piko-Rus­tia bo imela pre­da­van­je o kul­turni dedišči­ni Slovencev na Koroškem v avstri­jskem sez­na­mu nes­novne dediščine UNESCO. Ami­na Majetič bo nato pred­stavi­la oris korošk­ih književnic z lit­er­arn­im bran­jem, Mar­tin Kuch­ling pa prikaz čezme­jnih kul­turnih povezav z matično Sloveni­jo, prav tako z lit­er­arn­im bran­jem.

Ob 18.00 bo pred­stavitev kul­turnih in razisko­val­nih dejavnos­ti Slovencev v Ital­i­ji. Bogomi­la Kravos bo obrav­navala Sloven­sko gledal­išče v Trstu od prvih nastopov do danes (1848–2018), Mar­i­ja Kost­napfel bo nastopi­la z lit­er­arn­im bran­jem iz svo­je zbirke Pesmi/Poesie (SM in Mladi­ka, 2018), Mar­i­ja Pir­jevec pa z nekaj beseda­mi o avtori­ci.

Pridih renesanse

Ob 19.00 bo umet­niš­ki finale dne­va, zgo­raj omen­jeni glas­beno-lit­er­arni dogodek pes­ni­ka Brane­ta Sene­gačni­ka in lut­n­jar­ja Borisa Šinigo­ja. Ob 20.00 bo sledi­la še zaključ­na bese­da predsed­ni­ka Slovenske mat­ice Aleša Gabriča, s katero se bo dan odprtih vrat končal. Vabljeni!