Odd­elek za klasično filologi­jo FF UL, zložen­ka za infor­ma­tivni dan (pdf)

Odd­elek za klasično filologi­jo delu­je na Uni­verzi v Ljubl­jani od njene ustanovitve leta 1919. Na njem je pre­davala vrs­ta pomem­b­nih razisko­val­cev in pre­va­jal­cev. Zlasti znani so Fran Bradač, Milan Grošelj, Anton Sovre, Eri­ka Mihevc Gabrovec, Kaje­tan Gan­tar in Pri­mož Simoni­ti. Ti so klasično filologi­jo na Slovenskem uvel­jav­ili kot akadem­sko znanstveno dis­ci­plino. Ob tem so ohranili stik z živo human­is­tično kul­turo, ki na Slovenskem obsta­ja od pozne­ga 15. sto­let­ja. Mla­jša gen­eraci­ja klasičnih filol­o­gov, ki na odd­elku delu­je ta hip, obe tradi­ci­ji nadalju­je. Odd­elek osta­ja v svet odprto znanstveno središče, pa tudi stičišče med akadem­sko znanos­tjo in širšim področ­jem kul­ture.

Novi študijski programi

Novi pro­gra­mi so ses­tavl­jeni iz trilet­ne­ga dodiplomskega in dvelet­ne­ga mag­istrskega študi­ja. Na obeh stop­n­jah je mogoče izbrati dvo­pred­met­na pro­gra­ma Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura, Grš­ki jezik, književnost in kul­tura ter samosto­jni inter­dis­ci­pli­narni pro­gram Antični in human­is­tični študi­ji. Dvo­pred­met­na pro­gra­ma ima­ta na dru­gi stop­n­ji tudi pedagoš­ki različi­ci. Pri dvo­pred­met­nih pro­gramih je poudarek na jeziku in književnos­ti. Pro­gram Antični in human­is­tični študi­ji ob temeljitem študi­ju ene­ga od dveh klasičnih jezikov ter latinske in grške književnos­ti omogoča del­no usmeritev v sorod­na področ­ja. Ta sega­jo od zgodovine, arhe­ologi­je in umet­nos­ti do primer­jal­ne­ga jezikoslov­ja in lit­er­arnih ved. Štu­den­ti pro­gra­ma Grš­ki jezik, književnost in kul­tura se lahko na dru­gi stop­n­ji usmer­i­jo v staro ali v novo gršči­no. Pro­gram Antični in human­is­tični študi­ji pa poleg temeljne izbire med lat­inšči­no in staro gršči­no omogoča tudi enot­ni študij stare in nove grščine.

Predz­nan­je lat­inščine ali grščine je korist­no, ni pa obvezno, saj novi pro­gra­mi v prvem let­niku vključu­je­jo inten­zivne teča­je obeh jezikov.

Študijske izmenjave in štipendije

Trenut­no ima odd­elek pod­pisane pogodbe o študi­js­ki izmen­javi z odd­el­ki za klasično filologi­jo na Duna­ju, v Gen­tu, v Pra­gi, v Brnu, v Sol­unu, v Ate­nah, v Komo­ti­ni, v Zagre­bu, v Fog­gii, v Milanu, v Budim­pešti in v Köl­nu, v Sala­man­ci in Nan­cyju, v Gdan­sku in v Varšavi. Dvo­pred­met­ni štu­den­ti lahko izko­ris­ti­jo spo­razume o študi­js­ki izmen­javi na katerikoli od dveh študi­jskih smeri. Štu­den­t­je se red­no udeležu­je­jo polet­nih teča­jev novo­grškega jezi­ka v Grči­ji (v Ate­nah, Sol­unu, Joan­ni­ni, na Rodosu, na Ikar­i­ji, Paro­su) ter latin­skih polet­nih šol. V času podiplomskega in dok­torskega študi­ja se izpopol­nju­je­jo v tuji­ni kot štipendisti tujih uni­verz in fun­dacij (Nemš­ka služ­ba za akadem­sko izmen­ja­vo DAAD, Sklad Alek­san­dra S. Ona­sisa). Vsako leto najus­pešne­jšim štu­den­tom Odd­el­ka za klasično filologi­jo podelju­je štipendi­je Ustano­va patra Stanisla­va Škrab­ca.

Delo po diplomi

Diplo­man­ti odd­el­ka so se v pretek­lih letih zaposlo­vali pred­vsem kot učitelji in razisko­val­ci na visokošol­skih ustanovah (Uni­verza v Ljubl­jani, Uni­verza v Mari­boru, Uni­verza na Pri­morskem, Uni­verza v Novi Gori­ci) in razisko­val­nih inšti­tu­tih (ZRC SAZU, Pedagoš­ki inšti­tut). Mno­gi delu­je­jo kot pro­fe­sor­ji in učitelji na sred­nješol­s­ki in osnovnošol­s­ki stop­n­ji. Neka­teri so knjižničar­ji v splošnih in uni­verzitet­nih knjižnic­ah. Tretji so pre­va­jal­ci, gledal­iš­ki ust­var­jal­ci in ured­ni­ki na založbah. S svo­jim delom so znat­no obo­gatili bero sloven­skih pre­vodov iz latinske in grške književnos­ti in zanj pre­jeli več ugled­nih nagrad. Nered­ki se odloči­jo tudi za nadal­je­van­je študi­ja doma ali v tuji­ni.

Člani in diplo­man­ti odd­el­ka dejavno sodelu­je­jo pri delu Društ­va za antične in human­is­tične študi­je. Društ­vo med drugim izda­ja osred­njo sloven­sko revi­jo za latinske in grške študi­je Keria: stu­dia Lati­na et Grae­ca.

Vsi podat­ki o odd­elku, študi­jskih pro­gramih, dogod­kih ter o znanstven­em, strokovnem in kul­turnem delu članov odd­el­ka so dosegljivi na splet­ni strani ff.classics.si.

Pregled predmetov po letnikih

* Izbirni sklop Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja: Antič­na mitologi­ja in religi­ja. – Lit­er­arno živl­jen­je in upri­zoritvene umet­nos­ti v anti­ki. – Antič­na antropologi­ja in filo­zofi­ja kul­ture. – Antič­na tragedi­ja. – Antič­na retori­ka. – Inter­pretaci­ja antičnih filo­zof­skih besedil.

** Inter­dis­ci­pli­narni sklop: izbirni pred­meti s področ­ja antične, sred­njeveške in zgod­njen­ovoveške zgodovine, arhe­ologi­je, umet­nos­ti, književnos­ti; stari jezi­ki; teo­ret­s­ki in metodološ­ki pred­meti; tuji jezi­ki.

 Latinski jezik, književnost in kultura

1. let­nik # Lat­inšči­na, inten­zivni tečaj. – Rim­s­ka zgodov­ina. – Književnost antične Grči­je – Rim­s­ka književnost in civ­i­lizaci­ja – Uvod v latin­sko filologi­jo – Gršči­na 1.

2. let­nik # Latin­s­ka sklad­n­ja 1. – Zgodov­ina latinskega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti. – Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja: izbirni sklop (1 pred­met).* – Latin­s­ka metri­ka. – Gršči­na 2.

3. let­nik # Zgodov­ina latinskega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti. – Uvod v latin­s­ki sred­nji vek in human­izem. – Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja: izbirni sklop (1 pred­met).* – Splošni izbirni pred­met.

Grški jezik, književnost in kultura

1. let­nik # Gršči­na, inten­zivni tečaj. – Grš­ka zgodov­ina. – Književnost antične Grči­je. – Grš­ka kul­tura in civ­i­lizaci­ja. – Uvod v grško filologi­jo. – Lat­inšči­na 1.

2. let­nik # Grš­ka sklad­n­ja. – Zgodov­ina grškega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti. – Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja: izbirni sklop (1 pred­met).* – Grš­ka metri­ka. – Lat­inšči­na 2.

3. let­nik # Zgodov­ina grškega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti. – Nova gršči­na, začet­ni tečaj. – Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja: izbirni sklop (1 pred­met).* – Splošni izbirni pred­met.

Antični in humanistični študiji

1. let­nik # skup­ni pred­meti: Grš­ka zgodov­ina. – Grš­ka kul­tura in civ­i­lizaci­ja. – Književnost antične Grči­je. – Rim­s­ka književnost in civ­i­lizaci­ja. – Izbirni sklop Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja (1 pred­met).* – Inter­dis­ci­pli­narni sklop.** – Splošni izbirni pred­meti.

1. let­nik # smer Latin­s­ka filologi­ja: Uvod v latin­sko filologi­jo. – Lat­inšči­na, inten­zivni tečaj. – Gršči­na 1. – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti (pre­da­van­ja).

1. let­nik # smer Grš­ka filologi­ja: Uvod v grško filologi­jo. – Gršči­na, inten­zivni tečaj. – Lat­inšči­na 1. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti (pre­da­van­ja).

2. let­nik # skup­ni pred­meti: Rim­s­ka zgodov­ina. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti (pre­da­van­ja). – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti (pre­da­van­ja). – Izbirni sklop Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja (2 pred­meta).* – Inter­dis­ci­pli­narni sklop.**

2. let­nik # smer Latin­s­ka filologi­ja: Latin­s­ka sklad­n­ja 1. – Zgodov­ina latinskega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti (sem­i­nar). – Latin­s­ka metri­ka. – Gršči­na 2.

2. let­nik # smer Grš­ka filologi­ja: Grš­ka sklad­n­ja. – Zgodov­ina grškega jezi­ka. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti (sem­i­nar). – Grš­ka metri­ka. – Lat­inšči­na 2.

3. let­nik # skup­ni pred­meti: Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti (pre­da­van­ja). – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti (pre­da­van­ja). – Izbirni sklop Antič­na kul­tura in civ­i­lizaci­ja (2 pred­meta).* – Inter­dis­ci­pli­narni sklop.** – Splošni izbirni pred­meti. – Diplom­sko delo.

3. let­nik # smer Latin­s­ka filologi­ja: Zgodov­ina latinskega jezi­ka. – Uvod v latin­s­ki sred­nji vek in human­izem. – Izbrana poglav­ja iz latinske književnos­ti (sem­i­nar).

3. let­nik # smer Grš­ka filologi­ja: Zgodov­ina grškega jezi­ka. – Nova gršči­na, začet­ni tečaj. – Izbrana poglav­ja iz grške književnos­ti (sem­i­nar).