Logos

O Ciceronu, Ireneju, Gregorju iz Nazianza in novostih pri Logosu

Uredniki, avtorji in prevajalci so v ponedeljek, 25. februarja 2019, ob 11. uri v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, Mestni trg 17, predstavili knjige, ki so v letu 2018 izšle v knjižnih zbirkah KUD Logos. Podatki o knjigah so dostopni tudi na spletu. Informacije in naročila: knjigarna.logos@gmail.com.

Knjiga štiriindvajsetih filozofov (112 str. / 15.00 €)

Knjiga štiriindvajsetih filozofov je verjetno nastala v 12. stoletju. Skrivnostno besedilo je bilo izredno vplivno: navdihovalo je velikane duha od Danteja in Mojstra Eckharta prek Nikolaja Kuzanskega in Giordana Bruna vse do Jorgeja Luisa Borgesa, na slovenskih tleh pa ga je že v drugi polovici 15. stoletja citiral kartuzijan Nikolaj Kempf (1414–1497). Odgovori na vprašanja o božjem bivanju vodijo k absolutni Skrivnosti: če umevamo, o čem nam govorijo, je ne moremo več pozabiti in odriniti vstran. To je skrito sporočilo Knjige štiriindvajsetih filozofov, njegovo oznanilo, ki spregovarja med vrsticami. Drobno besedilo zato upravičeno velja za eno najbolj skrivnostnih in hermetičnih, a tudi najpomembnejših besedil vse zgodovine srednjeveške filozofije in celo zgodovine filozofije sploh. Prevod in spremna beseda: Gorazd Kocijančič.

Gregor iz Nazianza, Bogoslovni govori (168 str. / 16.00 €)

Gregor iz Nazianza (ok. 329–390) je ob Baziliju Velikem in Gregorju iz Nise eden izmed trojice vélikih Kapadočanov. Bil je mojster prozne in pesniške besede. Gregor Bogoslovne govore uglasi na temeljni ton izkušnje, zaradi česar so privlačni še zdaj: o skrivnosti Trojice ne more resnično govoriti nekdo, ki se spozna samo na filozofsko-teološko pojmovnost. Pravi govorec o božji skrivnosti je ta, ki svojo izkušnjo izoblikuje ob svetopisemskem pričevanju o njej in ima hkrati še neko posebno zmožnost. Ta pa je po svojem bistvu pesniška, namreč zmožnost, da »v sebi zbere večjo podobo ali senčnat obris – ali kakor koli naj že to imenujemo – resnice«. Bogoslovne govore je prevedel Vid Snoj. Spremno besedo je napisal Jan Dominik Bogataj.

Ciceron, Pogovori v Tuskulu (320 str. / 24.00 €)

Mark Tulij Ciceron (106–43 pr. Kr.), rimski govornik, politik in filozof, je ena izmed najbolj znanih osebnosti antičnega sveta. Njegov obsežni opus (ki vključuje govore, govorniške spise, pisma, poezijo in filozofska dela) je nastajal kot odziv na sočasno dogajanje, ki ga je Ciceron tudi soustvarjal. Pogovori v Tuskulu, filozofski razmisleki v petih knjigah iz leta 44 pr. Kr., so nastali v času Ciceronovega prisilnega umika iz politike, ko ga je zadela še smrt edine hčerke Tulije. Ta spis komentatorji označujejo za »eno izmed največjih Ciceronovih filozofskih del«, za enega njegovih »najelegantnejših spisov« oziroma za »sumo vse antične etike«. Delo je prevedla Polonca Zupančič, ki je tudi avtorica izčrpne spremne besede.

Maksim Izpovedovalec, Kaj je krščanstvo? (328 str. / 22.00 €)

Sveti Maksim Izpovedovalec (pribl. 580–662 po Kr.) je eden najpomembnejših krščanskih filozofov in teologov vseh časov. Spada med tiste predstavnike Izročila, ki so skrivnost krščanske vere živeli z neomajno zvestobo in gotovostjo ter so svojo veroizpoved podpisali z lastno krvjo. Njegova modrost, ki jo je izrazil v svojih številnih spisih, nam osvetljuje pot še danes – celo čedalje bolj. Knjiga vsebuje izbor njegovih zvrstno raznolikih kratkih spisov – od dialoga in veroizpovedi prek kratkih izrekov, poglavij in alegoričnih razlag starozaveznih ter novozaveznih besedil, vse do simbolične razlage bogoslužja. V zvrstni raznolikosti pa se jasno kaže obris enovitega krščanskega nauka, ethosa, načina življenja in eshatološkega upanja. Uvod in prevod: Gorazd Kocijančič.

Irenej Lyonski, Zoper krivoverstva (584 str. / 36.00 €)

Irenej Lyonski je eden najpomembnejših krščanskih teologov 2. stoletja. Razprava Zoper krivoverstva je uperjena proti gnostikom: v prvi knjigi najprej predstavi nekatere gnostične sisteme, v naslednjih štirih knjigah pa sledi ostra zavrnitev njihovih naukov, pri čemer Irenej podrobno prikaže njihovo domnevno neskladje s pristnim krščanskim izročilom. Z vidika krščanske teologije je delo pomembno predvsem zaradi poudarjanja pomena izročila, vloge pri izoblikovanju svetopisemskega kanona, navdihujočega pojmovanja človeka in njegovega odnosa z Bogom, prvih razmišljanj o treh božjih osebah in pomenu evharistije. Irenejev obsežni spis so prevedli Gašper Kvartič, Benjamin Bevc in Jan Ciglenečki. Slednja sta tudi avtorja spremnega besedila.

Nāgārjuna, Temeljni verzi o srednji poti (320 str. / 24.00 €)

Besedilo Temeljni verzi o srednji poti predstavlja enega največjih zakladov budistične misli. Gre za osrednje delo filozofa Nāgārjune (pribl. 150–250 po Kr.), ki velja za ustanovitelja »šole srednje poti« in ga imajo nekateri za najpomembnejšega budističnega misleca po Budi. Nāgārjuna v svoji filozofski pesnitvi razlaga in utemeljuje nekaj temeljnih pojmov mahāyāna budizma, zlasti »praznino« in »soodvisno porajanje«. Gre torej za »ustanovno besedilo« madhyamake oziroma »šole srednje poti«, ki je eden od temeljnih gradnikov mahāyāna budizma. Delo so iz sanskrta prevedli Gašper Kvartič, Ana Bajželj in Sebastjan Vörös. Slednja sta tudi avtorja obsežnega spremnega besedila. Knjigo bo predstavila Nina Petek s Filozofske fakultete.

Alda Merini, Frančišek, spev ustvarjenega bitja (216 str. / 19.00 €)

Alda Merini (1931−2009) velja za eno osrednjih imen italijanske književnosti. Ko je preminila, so se časopisi o njej razpisali kot o eni najresnejših kandidatk za Nobelovo nagrado. Čeprav tega priznanja ni dobila, je za seboj pustila opus, ki je bil deležen tako navdušenja najširšega bralnega občinstva kot tudi resne refleksije literarne kritike. Zelo pomembna v opusu Alde Merini je duhovna, mistična lirika, ki je prisotna že v njenih najzgodnejših besedilih, bolj avtonomen in zaokrožen umetniški izraz pa je dobila v kasnejših, eksplicitno religioznih tekstih. Pesniška zbirka Frančišek, spev ustvarjenega bitja je zasnovana kot monolog in je polna biografskih navezav na svetnikovo življenje. Delo, ki predstavlja prvi prevod pesniške zbirke Alde Merini v slovenščino, je prevedla Miljana Cunta, ki je tudi avtorica spremne besede.

Jacopone iz Todija, Brezmerje (144 str. / 14.00 €)

Jacopone iz Todija, ki je živel v 13. stoletju, je po presoji literarne vede največji italijanski religiozni pesnik za Dantejem, ki se odlikuje tako z globoko osebno izpovednostjo kot z izvirno občuteno mistiko. Njegovo ustvarjanje ni vplivalo le na italijansko liriko, temveč je zaznamovalo tudi poznejše evropsko religiozno pesništvo. Poleg prevodov v poglavitne evropske jezike so nastajale tudi številne uglasbitve njegovih pesmi, ki so jih ustvarili znameniti skladatelji. Poglavitna pesemska oblika, ki jo je uporabljal Jacopone, je lavda (lauda); gre za religiozno hvalilno pesem v ljudskem jeziku, ki je bila sprva vezana na liturgijo, v 12. stoletju pa je dobila izrazit zunajliturgični značaj. Jacoponejeve izbrane lavde je v slovenščino prevedel Alen Širca, ki je napisal tudi spremno študijo.

Elektronske izdaje

Pri založbi KUD Logos so se odločili, da svoje starejše izdaje postopoma naredijo brezplačno dostopne. Vsak mesec zato na svoji spletni strani objavijo eno izmed svojih knjig, ki je razprodana ali pa so njene zaloge čisto pri koncu. Naročnike na spletne novice vsak mesec obvestijo o novi brezplačni knjigi.