Logos

O Ciceronu, Ireneju, Gregorju iz Nazianza in novostih pri Logosu

Ured­ni­ki, avtor­ji in pre­va­jal­ci so v ponedel­jek, 25. feb­ru­ar­ja 2019, ob 11. uri v dvo­rani Slovenskega gledal­iškega inšti­tu­ta, Mest­ni trg 17, pred­stavili knjige, ki so v letu 2018 izšle v knjižnih zbirkah KUD Logos. Podat­ki o knji­gah so dostop­ni tudi na sple­tu. Infor­ma­ci­je in naroči­la: knjigarna.logos@gmail.com.

Knjiga štiriindvajsetih filozofov (112 str. / 15.00 €)

Knji­ga štiri­ind­va­jsetih filo­zo­fov je ver­jet­no nasta­la v 12. sto­letju. Skrivnos­t­no besedi­lo je bilo izred­no vplivno: navdi­ho­va­lo je velikane duha od Dan­te­ja in Mojs­tra Eck­har­ta prek Niko­la­ja Kuzanskega in Gior­dana Bruna vse do Jorge­ja Luisa Borge­sa, na sloven­skih tleh pa ga je že v dru­gi polovi­ci 15. sto­let­ja citi­ral kar­tuz­i­jan Niko­laj Kempf (1414–1497). Odgov­ori na vprašan­ja o bož­jem bivan­ju vodi­jo k abso­lut­ni Skrivnos­ti: če umeva­mo, o čem nam gov­orijo, je ne more­mo več poz­abiti in odrini­ti vstran. To je skri­to sporoči­lo Knjige štiri­ind­va­jsetih filo­zo­fov, nje­go­vo oznani­lo, ki spre­go­var­ja med vrsti­ca­mi. Drob­no besedi­lo zato uprav­ičeno vel­ja za eno najbolj skrivnos­t­nih in her­metičnih, a tudi najpomem­b­ne­jših besedil vse zgodovine sred­njeveške filo­zofi­je in celo zgodovine filo­zofi­je sploh. Pre­vod in sprem­na bese­da: Gorazd Koci­jančič.

Gregor iz Nazianza, Bogoslovni govori (168 str. / 16.00 €)

Gre­gor iz Nazian­za (ok. 329–390) je ob Bazil­i­ju Velikem in Gre­gor­ju iz Nise eden izmed tro­jice vélik­ih Kapadočanov. Bil je mojster prozne in pes­niške besede. Gre­gor Bogoslovne gov­ore uglasi na temeljni ton izkušn­je, zara­di česar so privlačni še zdaj: o skrivnos­ti Tro­jice ne more resnično gov­oriti nek­do, ki se spoz­na samo na filo­zof­sko-teološko poj­movnost. Pravi gov­orec o božji skrivnos­ti je ta, ki svo­jo izkušn­jo izob­liku­je ob sve­topisemskem priče­van­ju o njej in ima hkrati še neko poseb­no zmožnost. Ta pa je po svo­jem bistvu pes­niš­ka, nam­reč zmožnost, da »v sebi zbere večjo podobo ali senč­nat obris – ali kakor koli naj že to imenu­je­mo – resnice«. Bogoslovne gov­ore je prevedel Vid Snoj. Sprem­no bese­do je napisal Jan Dominik Bogataj.

Ciceron, Pogovori v Tuskulu (320 str. / 24.00 €)

Mark Tulij Ciceron (106–43 pr. Kr.), rim­s­ki gov­ornik, poli­tik in filo­zof, je ena izmed najbolj znanih oseb­nos­ti antične­ga sve­ta. Nje­gov obsežni opus (ki vključu­je gov­ore, gov­orniške spise, pis­ma, poez­i­jo in filo­zof­s­ka dela) je nas­ta­jal kot odziv na sočas­no doga­jan­je, ki ga je Ciceron tudi soust­var­jal. Pogov­ori v Tusku­lu, filo­zof­s­ki razmis­le­ki v petih knji­gah iz leta 44 pr. Kr., so nastali v času Ciceronove­ga prisil­ne­ga umi­ka iz poli­tike, ko ga je zadela še smrt edine hčerke Tuli­je. Ta spis komen­ta­tor­ji označu­je­jo za »eno izmed največjih Ciceronovih filo­zof­skih del«, za ene­ga nje­gov­ih »najel­e­gant­ne­jših spisov« oziro­ma za »sumo vse antične etike«. Delo je preved­la Polon­ca Zupančič, ki je tudi avtor­i­ca izčrp­ne spremne besede.

Maksim Izpovedovalec, Kaj je krščanstvo? (328 str. / 22.00 €)

Sveti Mak­sim Izpove­dovalec (pri­bl. 580–662 po Kr.) je eden najpomem­b­ne­jših krščan­skih filo­zo­fov in teol­o­gov vseh časov. Spa­da med tiste pred­stavnike Izroči­la, ki so skrivnost krščanske vere živeli z neo­ma­jno zvesto­bo in gotovostjo ter so svo­jo veroizpoved pod­pisali z last­no krvjo. Nje­go­va mod­rost, ki jo je izrazil v svo­jih števil­nih spisih, nam osvetlju­je pot še danes – celo čedal­je bolj. Knji­ga vse­bu­je izbor nje­gov­ih zvrst­no razno­lik­ih kratk­ih spisov – od dialo­ga in veroizpove­di prek kratk­ih izrekov, poglav­ij in ale­goričnih razlag staroza­veznih ter novoza­veznih besedil, vse do sim­bolične razlage bogosluž­ja. V zvrst­ni razno­likosti pa se jas­no kaže obris enovite­ga krščanskega nau­ka, ethosa, nači­na živl­jen­ja in esha­tološkega upan­ja. Uvod in pre­vod: Gorazd Koci­jančič.

Irenej Lyonski, Zoper krivoverstva (584 str. / 36.00 €)

Irenej Lyon­s­ki je eden najpomem­b­ne­jših krščan­skih teol­o­gov 2. sto­let­ja. Razpra­va Zop­er krivover­st­va je uper­je­na pro­ti gnos­tikom: v prvi knji­gi najprej pred­stavi nekatere gnos­tične sis­teme, v nasled­njih štir­ih knji­gah pa sle­di ostra zavr­nitev nji­hovih naukov, pri čemer Irenej podrob­no prikaže nji­ho­vo dom­nevno nesklad­je s prist­nim krščan­skim izročilom. Z vidi­ka krščanske teologi­je je delo pomem­b­no pred­vsem zara­di poudar­jan­ja pom­e­na izroči­la, vloge pri izob­liko­van­ju sve­topisemskega kanona, navdi­hu­joče­ga poj­movan­ja člove­ka in nje­gov­e­ga odnosa z Bogom, prvih razmišl­janj o treh božjih ose­bah in pomenu evharis­ti­je. Irene­jev obsežni spis so prevedli Gašper Kvar­tič, Ben­jamin Bevc in Jan Cigleneč­ki. Sled­n­ja sta tudi avtor­ja sprem­ne­ga besedi­la.

Nāgārjuna, Temeljni verzi o srednji poti (320 str. / 24.00 €)

Besedi­lo Temeljni verzi o sred­nji poti pred­stavl­ja ene­ga največjih zak­ladov bud­is­tične mis­li. Gre za osred­nje delo filo­zo­fa Nāgār­june (pri­bl. 150–250 po Kr.), ki vel­ja za ustanovitel­ja »šole sred­nje poti« in ga ima­jo neka­teri za najpomem­b­ne­jše­ga bud­is­tične­ga mis­le­ca po Budi. Nāgār­ju­na v svo­ji filo­zof­s­ki pes­nitvi razla­ga in utemelju­je nekaj temeljnih poj­mov mahāyā­na budiz­ma, zlasti »prazni­no« in »sood­vis­no pora­jan­je«. Gre torej za »ustanovno besedi­lo« mad­hya­make oziro­ma »šole sred­nje poti«, ki je eden od temeljnih grad­nikov mahāyā­na budiz­ma. Delo so iz san­skr­ta prevedli Gašper Kvar­tič, Ana Bajželj in Sebast­jan Vörös. Sled­n­ja sta tudi avtor­ja obsežne­ga sprem­ne­ga besedi­la. Knji­go bo pred­stavi­la Nina Petek s Filo­zofske fakul­tete.

Alda Merini, Frančišek, spev ustvarjenega bitja (216 str. / 19.00 €)

Alda Meri­ni (1931−2009) vel­ja za eno osred­njih imen ital­i­janske književnos­ti. Ko je pre­m­i­ni­la, so se časopisi o njej razpisali kot o eni najres­ne­jših kan­di­datk za Nobelo­vo nagra­do. Čeprav tega priz­nan­ja ni dobi­la, je za seboj pusti­la opus, ki je bil deležen tako nav­dušen­ja najširše­ga bral­ne­ga občin­st­va kot tudi resne reflek­si­je lit­er­arne kri­tike. Zelo pomem­b­na v opusu Alde Meri­ni je duhov­na, mist­ič­na liri­ka, ki je pris­ot­na že v njenih najz­god­ne­jših besedil­ih, bolj avtonomen in zaokrožen umet­niš­ki izraz pa je dobi­la v kas­ne­jših, eksplic­it­no reli­gioznih tek­stih. Pes­niš­ka zbir­ka Frančišek, spev ust­var­jene­ga bit­ja je zas­no­vana kot monolog in je pol­na biograf­skih navezav na svet­niko­vo živl­jen­je. Delo, ki pred­stavl­ja prvi pre­vod pes­niške zbirke Alde Meri­ni v slovenšči­no, je preved­la Mil­jana Cun­ta, ki je tudi avtor­i­ca spremne besede.

Jacopone iz Todija, Brezmerje (144 str. / 14.00 €)

Jaco­pone iz Todi­ja, ki je živ­el v 13. sto­letju, je po pre­so­ji lit­er­arne vede največji ital­i­jan­s­ki reli­giozni pes­nik za Dan­te­jem, ki se odliku­je tako z globoko oseb­no izpoved­nos­tjo kot z izvirno občuteno mist­iko. Nje­go­vo ust­var­jan­je ni vpli­va­lo le na ital­i­jan­sko liriko, temveč je zaz­namova­lo tudi pozne­jše evrop­sko reli­giozno pes­ništ­vo. Poleg pre­vodov v poglav­itne evropske jezike so nas­ta­jale tudi številne uglas­bitve nje­gov­ih pes­mi, ki so jih ust­var­ili zna­meni­ti skla­datelji. Poglav­it­na pesem­s­ka obli­ka, ki jo je uporabl­jal Jaco­pone, je lav­da (lau­da); gre za reli­giozno hvalil­no pesem v ljudskem jeziku, ki je bila spr­va vezana na liturgi­jo, v 12. sto­letju pa je dobi­la izraz­it zuna­jl­i­turgični značaj. Jaco­pone­jeve izbrane lavde je v slovenšči­no prevedel Alen Šir­ca, ki je napisal tudi sprem­no študi­jo.

Elektronske izdaje

Pri založbi KUD Logos so se odločili, da svo­je stare­jše izda­je postopo­ma naredi­jo brez­plačno dostop­ne. Vsak mesec zato na svo­ji splet­ni strani objav­i­jo eno izmed svo­jih knjig, ki je razpro­dana ali pa so njene zaloge čis­to pri kon­cu. Naročnike na spletne novice vsak mesec obvesti­jo o novi brez­plačni knji­gi.