Klasič­na filologin­ja in papirologin­ja Eka­teri­ni Koroli, ki je dok­tori­rala na Uni­verzi v Ate­nah, v zad­njem času kot podok­tors­ka razisko­val­ka delu­je na Duna­js­ki uni­verzi, na Inšti­tu­tu za zgodovi­no stare­ga veka, papirologi­jo in epi­grafiko. V razisko­val­nem delu se posveča papirologi­ji in pale­ografi­ji ter staro­grške­mu jeziku in književnos­ti s poudark­om na epis­tolo­grafi­ji pok­lasične dobe. Njene raziskave so namen­jene tudi besediloslovju, mate­ri­al­ni kul­turi rimskega in poznoan­tične­ga obdob­ja ter staro­grš­ki zgodovi­ni in epi­grafi­ki. Na Odd­elku za klasično filologi­jo Uni­verze v Ljubl­jani bo pre­davala o izda­jan­ju staro­gršk­ih papirus­nih besedil, ki sodi­jo v čas od začet­ka rimske dobe do arab­skega obdob­ja v Egip­tu (31 pr. Kr. do 799 po Kr.). Pre­davala bo zlasti o izbranih jezikovnih vidik­ih teh doku­men­tov. Oba dogod­ka bosta odpr­ta za javnost.

Izdajanje papirusnih najdb

Pre­da­van­je z naslovom »Izda­jan­je papirus­nih najdb: osnov­na načela in metode« bo v sre­do, 27. mar­ca, ob 11.20 v pre­daval­ni­ci 345. Poteka­lo bo v okviru pred­me­tov Uvod v študij grške filologi­je in Uvod v študij latinske filologi­je. Srečan­je bo zas­no­vano kot uvod v papirologi­jo. Pre­da­vatelji­ca bo na pod­la­gi prak­tičnih primerov pred­stavi­la metode mod­erne­ga izda­jateljskega dela. Obrav­navala bo zvrsti papirus­nih besedil, osnove pale­ografi­je in tek­stne kri­tike, bib­li­ografske vire, zbirke papirus­nih najdb, mod­er­na papirološ­ka orod­ja ter baze podatkov. Pose­bej bo pred­stavi­la odnos med papirologi­jo in sorod­ni­mi filološki­mi dis­ci­plina­mi, s poudark­om na prispevku papirologi­je k lek­siko­grafi­ji.

Jezikovne značilnosti neliterarnih papirusnih najdb

V četrtek, 28. mar­ca, bo sledi­lo pre­da­van­je »Jezikovne značil­nos­ti nelit­er­arnih papirus­nih najdb iz pok­lasične dobe: strate­gi­je avtor­jev prošenj«. Tudi to bo ob 11.20 v pre­daval­ni­ci 345, tokrat v okviru pred­meta Zgodov­ina grškega jezi­ka. Pre­da­van­je se bo – na pod­la­gi anal­ize izbranih nelit­er­arnih papirus­nih besedil – posveti­lo jezikovnih sred­stvom, značil­nim za prošn­je. Pozornost bo posveti­lo retoričn­im fig­u­ram in strate­gi­jam, ki jih uporabl­ja­jo avtor­ji omen­jenih besedil, da bi postali v očeh pre­jem­ni­ka kar se da prepričljivi. Omen­je­na sred­st­va se v besedil­ih pon­avl­ja­jo kljub nji­hovi siceršn­ji tem­ats­ki in slo­gov­ni razno­likosti. Prošn­je zato uprav­ičeno vel­ja­jo za poseb­no zvrst zno­traj nelit­er­arnih papirus­nih najdb. V širšem smis­lu bo pre­da­van­je osvetlilo pomen prošenj za razisko­van­je zgodovine grškega jezi­ka. Pred­stavi­lo bo spoz­nan­ja, ki jih pri­naša primer­ja­va prošenj z drugi­mi zvrst­mi nelit­er­arnih besedil.

Digitalna papirologija

Obisko­val­ci obeh pre­da­vanj si bodo pred obiskom ali po njem nemara želeli prelis­ta­ti katero od študi­jskih mono­grafij s podat­ki o nove­jših trendih s tega področ­ja, ki so pred kratkim izšle pri berlin­s­ki založbi DeGruyter in so razisko­val­cem že na voljo v prostem dostopu:

Nico­la Reg­giani, Dig­i­tal Papy­rol­o­gy I: Meth­ods, Tools and Trends (Berlin: DeGruyter, 2017)

Nico­la Reg­giani, Dig­i­tal Papy­rol­o­gy II: Case Stud­ies on the Dig­i­tal Edi­tion of Ancient Greek Papyri (Berlin: DeGruyter, 2018)

Anto­nia Sar­ri, Mate­r­i­al Aspects of Let­ter Writ­ing in the Grae­co-Roman World (Berlin: DeGruyter, 2017)