Ekaterini Koroli

Gostujoči predavanji Ekaterini Koroli o papirusnih najdbah 27. in 28. marca ob 11.20

Klasična filologinja in papirologinja Ekaterini Koroli, ki je doktorirala na Univerzi v Atenah, v zadnjem času kot podoktorska raziskovalka deluje na Dunajski univerzi, na Inštitutu za zgodovino starega veka, papirologijo in epigrafiko. V raziskovalnem delu se posveča papirologiji in paleografiji ter starogrškemu jeziku in književnosti s poudarkom na epistolografiji poklasične dobe. Njene raziskave so namenjene tudi besediloslovju, materialni kulturi rimskega in poznoantičnega obdobja ter starogrški zgodovini in epigrafiki. Na Oddelku za klasično filologijo Univerze v Ljubljani bo predavala o izdajanju starogrških papirusnih besedil, ki sodijo v čas od začetka rimske dobe do arabskega obdobja v Egiptu (31 pr. Kr. do 799 po Kr.). Predavala bo zlasti o izbranih jezikovnih vidikih teh dokumentov. Oba dogodka bosta odprta za javnost.

Izdajanje papirusnih najdb

Predavanje z naslovom »Izdajanje papirusnih najdb: osnovna načela in metode« bo v sredo, 27. marca, ob 11.20 v predavalnici 345. Potekalo bo v okviru predmetov Uvod v študij grške filologije in Uvod v študij latinske filologije. Srečanje bo zasnovano kot uvod v papirologijo. Predavateljica bo na podlagi praktičnih primerov predstavila metode modernega izdajateljskega dela. Obravnavala bo zvrsti papirusnih besedil, osnove paleografije in tekstne kritike, bibliografske vire, zbirke papirusnih najdb, moderna papirološka orodja ter baze podatkov. Posebej bo predstavila odnos med papirologijo in sorodnimi filološkimi disciplinami, s poudarkom na prispevku papirologije k leksikografiji.

Jezikovne značilnosti neliterarnih papirusnih najdb

V četrtek, 28. marca, bo sledilo predavanje »Jezikovne značilnosti neliterarnih papirusnih najdb iz poklasične dobe: strategije avtorjev prošenj«. Tudi to bo ob 11.20 v predavalnici 345, tokrat v okviru predmeta Zgodovina grškega jezika. Predavanje se bo – na podlagi analize izbranih neliterarnih papirusnih besedil – posvetilo jezikovnih sredstvom, značilnim za prošnje. Pozornost bo posvetilo retoričnim figuram in strategijam, ki jih uporabljajo avtorji omenjenih besedil, da bi postali v očeh prejemnika kar se da prepričljivi. Omenjena sredstva se v besedilih ponavljajo kljub njihovi siceršnji tematski in slogovni raznolikosti. Prošnje zato upravičeno veljajo za posebno zvrst znotraj neliterarnih papirusnih najdb. V širšem smislu bo predavanje osvetlilo pomen prošenj za raziskovanje zgodovine grškega jezika. Predstavilo bo spoznanja, ki jih prinaša primerjava prošenj z drugimi zvrstmi neliterarnih besedil.

Digitalna papirologija

Obiskovalci obeh predavanj si bodo pred obiskom ali po njem nemara želeli prelistati katero od študijskih monografij s podatki o novejših trendih s tega področja, ki so pred kratkim izšle pri berlinski založbi DeGruyter in so raziskovalcem že na voljo v prostem dostopu:

Nicola Reggiani, Digital Papyrology I: Methods, Tools and Trends (Berlin: DeGruyter, 2017)

Nicola Reggiani, Digital Papyrology II: Case Studies on the Digital Edition of Ancient Greek Papyri (Berlin: DeGruyter, 2018)

Antonia Sarri, Material Aspects of Letter Writing in the Graeco‐Roman World (Berlin: DeGruyter, 2017)