humaniores litterae

Marko Marinčič in humaniores litterae v torek, 2. aprila, ob 18h

V ciklusu javnih predavanj »Govori FF«, s katerim bo Filozofska fakulteta v aprilu obeležila svojo prihajajočo stoletnico, bo v torek, 2. aprila, predaval tudi Marko Marinčič z Oddelka za klasično filologijo. Njegovemu prispevku bo naslov »Humaniores litterae in nacionalna kultura«. Predavanje bo ob 18h v predavalnici 34.

»Kot dobro veš, pri nas gospoduje zaničevanje lepih umetnosti in humanistične izobrazbe.« Približno tako piše Trubar Bohoriču leta 1565. V nadaljevanju sicer pojasni, da cerkev šolo potrebuje kot svojo levo roko. Vendar z izjavo (v latinščini!) nakaže, da ima reformacijski projekt tudi širši kulturni domet.

Trubarjev mentor Vergerij mlajši, visok cerkveni politik, ki je prestopil k protestantom in med drugim omogočil prve prevode Bibilje v slovenščino, je vprašanje jezika doživljal travmatično. Latinščini in humanističnemu univerzalizmu se je moral deloma odreči, »ker je Bog pač tako hotel«. A celo v novi reformatorski vlogi je stoletja pred iliristi sanjaril o skupnem literarnem jeziku Slovencev in Hrvatov. Pragmatik Trubar se je omejil na slovenska narečja, svetovljanu Vergeriju se je ta omejitev očitno zdela kulturno utesnjujoča.

Aktualizacija te slovenske prazgodbe ni nujno banalna. Ali je jezik ovira intelektualnemu univerzalizmu? Tokratni predavatelj je prepričan, da je dilema prazna. Če naj bo intelektualna skupnost vredna tega imena, je artikulirana in kulturno relevantna. V obeh pogledih je usodno ujeta v jezik.

Primož Trubar Adamu Bohoriču

Ljubljana, 1. avgusta 1565 (Kreljev prepis).

(Objavil Mirko Rupel, Slavistična revija 4, 1951, 1–2: 112–113.)

Doctrina et pietate eximio viro Adamo Bohorichio, liberalium artium Baccalaureo, Domino et fratri in Christo obseruando.

Salutem a Domino Jesu, unico omnium piorum seruatore.

Humanissime uir. Non dubitamus te perspicere ac non semel deplorare tristem hanc harum regionum Patriae nostrae calamitatem ac barbariem: utpote, in quibus bonarum artium humaniorumque studiorum contemptus et neglectio passim iam turpiter dominatur. Sed utinam omnes, quotquot istam barbaricam calamitatem uere sentiunt, etiam suas preces, studium, consilium et operas ad eam profligandam nobiscum intenderent coniungerentque. Nos etenim, qui agnoscimus precipue, scholis, Ecclesiae, ut sinistra manu, opus esse, huic curae ab initio summo studio incubuimus, ас tandem proceres nostrae prouinciae, multum supplicando et instando permouimus, ut ad instaurandam erigendamque frequentiorem scholam hic Labaci auxilium atque sumptus benigne liberaliterque promiserint constituerintque.

Eam curam et sollicitudinem nunc in primis nobis imposuerunt, iusseruntque nos clementer, statim unum aut alterum uirum bonum, literatum, nostratem, ἄοκνον τῶν πόνων (na robu: impigrum seu non detractantem labores) accersere. Quare cum intelligamus, te ad istum scholasticum conatum et laborem promouendum, propter ingenii, doctrinae ac exercitationis usum, idoneum esse, et intelligere, qua pietate communis patria amplectenda et honoranda sit, oramus te uehementer, iussu ac nomine, Dominorum nostrorum prouincialium, uti primo quoque tempore ad nos Labacum cito uenias, quo possimus tecum coram, si uidebitur, de singulis deliberare et statuere, alia fide, speramus, quam Sagrabienses olim tibi fecerunt. Expectabimus interim quoque tuum scriptum risponsum. Vale.

Labaci Calend. Augusti. Anno seruatoris Domini M.D.LXV.

Tuae Humanitatis studiosi Primus Truberus m. s. subscripsit

Sebastianus Crellius manu propria scripsit

Sovretov prevod Trubarjevega pisma

Nadvse učenemu in pobožnemu možu Adamu Bohoriču, svobodnih umetnosti bakalavreu, čislanemu gospodu in bratu v Kristusu.

Zdravje od Gospoda Jezusa, vseh pobožnih edinega rešenika!

Veleomikani mož! Ne dvomimo, da dobro poznaš in neredko obžaluješ nesrečno kulturno zaostalost naše ožje domovine, saj je prava sramota, kako se vsepovsod šopiri zaničevanje do lepih umetnosti in zanemarjanje duhovne izobrazbe. Toda ko bi le vsi, ki to bedno rovtarstvo v resnici občutijo, hoteli združiti z nami svoje želje in gorečnost, svoje misli in delo ter z nami vred napeti vse sile, da mu napravijo konec. Zakaj mi, ki nam je posebno jasno, da so šole cerkvi potrebne kakor leva roka, smo tej stvari že od kraja posvečali največjo skrb in prizadevnost in smo naposled z mnogimi prošnjami in moledovanjem pripravili prvake naše dežele do tega, da so dobrohotno in širokosrčno obljubili in določili denarno pomoč za ustanovitev javne šole tu v Ljubljani.

Zdaj so nam naložili predvsem to skrb in nalogo ter nam milostno ukazali, naj nemudoma poiščemo in pridobimo enega ali drugega dobrega in izobraženega moža, domačina, takega, ki se ne bo ustrašil truda. Zato pa, ko vemo, da si ti po svojih zmožnostih, učenosti in praktičnem znanju kakor ustvarjen za pospešitev tega šolskega poskusa in dela ter da razumeš, kolikšne ljubezni in časti je vredna skupna domovina, te po ukazu in v imenu naše deželne gosposke srčno vabimo, da pridi o prvi priložnosti k nam v Ljubljano, da se utegnemo, če se ti bo zdelo, pogovoriti in odločiti s teboj o nadrobnostih – upamo, da z drugačnimi pogoji, kakor so te nekdaj pretentali Zagrebčani. Čakamo tvoj odgovor. Bodi zdrav!

V Ljubljani, dne 1. avgusta v letu Gospoda Odrešenika 1565.

Tvoje omike vneta častilca

Primož Trubar s svojo roko podpisal,

Sebastijan Krelj s svojo roko napisal.