Emona

Antična Emona – ekskurzija v sredo, 28. maja, ob 11.15

V sredo, 29. maja, bo Oddelek za klasično filologijo pri zaključni uri Uvoda v latinsko in grško filologijo pripravil ekskurzijo po antični Emoni. Izhodišče bo Mestni muzej Ljubljana, ki v kleti med drugim skriva rimsko cesto. Na ogled bo tudi modra posoda z reliefom in grškim napisom, najdena pri arheoloških izkopavanjih Gosposvetske ceste. V sklopu srečanja bo zajet tudi rimski zid na Mirju, ki ga je z 20. stoletjem na poseben način povezal Jože Plečnik, ter arheološka parka Emonska hiša in Zgodnjekrščansko središče. Pri ogledu bo sodelovala kustosinja za antiko v Mestnem muzeju Ljubljana, dr. Bernarda Županek. Srečanje se bo začelo pred predavalnico 345 ob 11.15. Dobrodošli!

Vzpon in padec antične naselbine

Bizantinski cerkveni zgodovinar Sozomen je ustanovitev prvega naselja na območju Emone pripisal Jazonu in Argonavtom, ki so v 13. stoletju pr. Kr. pripluli po Savi. Tu so menda prezimili in nato po Ljubljanici in kopnem nadaljevali pot v deželo Italikov. V drugi polovici 1. stoletja pr. Kr. so ta del slovenskega ozemlja zasedli Rimljani in najverjetneje pod grajskim gričem ustanovili vojaško postojanko. Rimljani so nato do leta 15 po Kr. na prostoru med Ljubljanico in Šišenskim hribom namensko (z željo utrjevanja zaledja po ilirskih vstajah) zgradili mesto. Šlo je za naselbino s pravokotnim tlorisom in mogočnim kamnitim obzidjem ter na treh straneh z dvojnim vodnim jarkom. Imela je vse značilnosti rimskega kastra. Prvi prebivalci so bili priseljenci iz Italije in Galije, njihovi sužnji in dosluženi rimski vojaki.

Emona je imela od 2. do 4. stoletja pomembno vlogo v obrambi Italije. V 2. stoletju je trpela zaradi markomanskih vojn in kuge. Leta 238 so jo meščani sami požgali in zapustili, da se ne bi v njej ugnezdila vojska uzurpatorja Maksimina Tračana. Leta 408 se je v Emoni ustavil vizigotski vladar Alarik. Kot bizantinski magister militum je imel nalogo, da za Bizantinsko cesarstvo ponovno osvoji Italijo. Emonci so se takrat verjetno rešili s podkupnino.

Leta 452 so Emono opustošili in delno porušili Huni. Mesto je obubožalo, vendar živelo dalje. Na koncu 5. in začetku 6. stoletja je bila Emona pod oblastjo Vizigotov. Ti so za seboj pustili malo sledov. V nemirnih časih pozne antike in preseljevanja ljudstev v 6. stoletju so se ljudje začeli zatekati v odročne in težko dostopne kraje. Znani so denimo Sveti Lovrenc na Polhograjski gori, Molnik, Moreček in Golo. Začeli so se tudi seliti v obmorska mesta, predvsem Koper, Piran in Novigrad, dokler ni Emone zapustil še zadnji meščan. (Iz predstavitve MML.)