Köln

Program dvojnega magisterija z Univerzo v Kölnu

Oddelek za klasično filologijo ter Oddelek za slavistiko FF UL sta z Univerzo v Kölnu podpisala dogovor o dvojnem magistrskem študiju. Köln v projektu sodeluje z interdisciplinarnim magistrskim programom »Kulturna in intelektualna zgodovina med vzhodom in zahodom« na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Program je osredotočen na zgodovino kulturnih stikov med vzhodno in zahodno Evropo na področju filologije ter kulturne in intelektualne zgodovine. Filološko in zgodovinsko znanje, ki ga posreduje, omogoča bodočim raziskovalcem delo s primarnimi viri. Z njihovo pomočjo lahko analizirajo kulturne, intelektualne in jezikovne procese do samih začetkov. Univerzi v Kölnu je uspelo v projektu povezati pet univerz iz zahodne, srednje, jugovzhodne ter vzhodne Evrope.

Kaj bo to pomenilo za Oddelek za klasično filologijo? Študenti na magistrskih programih Antični in humanistični študiji, Latinski jezik, književnost in kultura ter Grški jezik, književnost in kultura, ki bodo za semester v tujini izbrali Univerzo v Kölnu, bodo lahko ob tem kandidirali za sprejem v omenjeni program. Če bodo opravili vse dogovorjene obveznosti, bodo ob koncu študija prejeli dve magistrski listini, slovensko z Univerze v Ljubljani in nemško z Univerze v Kölnu. Finančni okvir zagotavlja program Erasmus. Oddelek za klasično filologijo ima s Kölnom pogodbo sklenjeno že nekaj časa in jo bo letos še nadgradil.

Šest stoletij Univerze v Kölnu

Univerza v Kölnu je bila ustanovljena leta 1388 kot četrta univerza v Svetem rimskem cesarstvu, za univerzami v Pragi, na Dunaju ter v Heidelbergu. Francozi so jo leta 1798 razpustili, po koncu prve svetovne vojne pa je bila leta 1919 spet ustanovljena. Svojo drugo rojstno letnico si torej deli z Univerzo v Ljubljani. Z njo je primerljiva tudi po velikosti, ima okrog 40.000 študentov. Köln ima sicer dolgo akademsko tradicijo, ki sega vse do Alberta Velikega in njegovega učenca Tomaža Akvinskega. Tudi slovenski stiki z mestom segajo daleč nazaj. Tradicionalna romanja k relikvijam svetih treh kraljev v »Kelmorajn« (= Köln am Rhein), ki so se odvijala vsako sedmo leto, opisujejo avtorji vse od Primoža Trubarja pa do Draga Jančarja. V novejšem času so tam študirali nobelovci Kurt Alder, Peter Grünberg in Heinrich Böll. Lestvica »Times Higher Education World University Rankings 2020« med skoraj 1400 svetovnimi univerzami iz 92 držav v okviru humanistike kölnsko univerzo uvršča med 101. in 125. mesto.

Colonia Claudia Ara Agrippinensium

Prvo naselbino na mestu, kjer danes stoji Köln, Oppidum Ubiorum, so leta 38 pr. Kr. ustanovili Ubijci. To germansko pleme se je takrat preselilo na zahodni breg Rena. Leta 50 po Kr. so Rimljani ustanovili mesto Colonia Claudia Ara Agrippinensium. Leta 85 je postalo upravno središče Spodnje Germanije. Danes je tako v Kölnu poleg srednjeveške katedrale, ki je Unescov spomenik in slovi kot najbolj priljubljena znamenitost v vsej Nemčiji, tudi mogočen muzej rimske dediščine. RGM, Römisch-Germanisches Museum, hrani velikansko zbirko rimskih artefaktov. Med njimi sta zlasti znana Dionizov mozaik, na ogled in situ, ter zbirka rimskega stekla.

Ampak mama in ona, ona in mama sta že dobro vedeli, da bo zmogla, da bo prišla do Zlate skrinje in da se bo vrnila z nečim, z nečim novim v duši, ni vedela s čim, a gotovo v duši z nečim od tistega, kar je že sto in morda mnogo več let vsako sedmo leto pognalo na pot mnoge ljudi iz njene in drugih vasi, da so se vsako sedmo pomlad dvignili kakor počivajoča in ždeča čreda na neznani ukaz, da so nemirno vstali in odšli v neznano, čez neznane pokrajine, k daljnemu cilju, ki se mu je reklo: Kelmorajn. (Drago Jančar, Katarina, pav in jezuit)