Odd­elek za klasično filologi­jo ter Odd­elek za slav­is­tiko FF UL sta z Uni­ver­zo v Köl­nu pod­pisala dogov­or o dvo­jnem mag­istrskem študi­ju. Köln v pro­jek­tu sodelu­je z inter­dis­ci­pli­narn­im mag­istrskim pro­gramom »Kul­tur­na in intelek­tu­al­na zgodov­ina med vzhodom in zahodom« na tamka­jšn­ji Filo­zof­s­ki fakul­teti. Pro­gram je osre­do­točen na zgodovi­no kul­turnih stikov med vzhod­no in zahod­no Evropo na področju filologi­je ter kul­turne in intelek­tu­alne zgodovine. Filološko in zgodovin­sko znan­je, ki ga posre­du­je, omogoča bodočim razisko­val­cem delo s pri­marn­i­mi viri. Z nji­ho­vo pomočjo lahko anal­izira­jo kul­turne, intelek­tu­alne in jezikovne pro­cese do samih začetkov. Uni­verzi v Köl­nu je uspe­lo v pro­jek­tu poveza­ti pet uni­verz iz zahodne, sred­nje, jugov­zhodne ter vzhodne Evrope.

Kaj bo to pome­ni­lo za Odd­elek za klasično filologi­jo? Štu­den­ti na mag­istrskih pro­gramih Antični in human­is­tični študi­ji, Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura ter Grš­ki jezik, književnost in kul­tura, ki bodo za semes­ter v tuji­ni izbrali Uni­ver­zo v Köl­nu, bodo lahko ob tem kan­didi­rali za spre­jem v omen­jeni pro­gram. Če bodo oprav­ili vse dogov­or­jene obveznos­ti, bodo ob kon­cu študi­ja pre­jeli dve mag­istrs­ki lis­ti­ni, sloven­sko z Uni­verze v Ljubl­jani in nemško z Uni­verze v Köl­nu. Finančni okvir zago­tavl­ja pro­gram Eras­mus. Odd­elek za klasično filologi­jo ima s Köl­nom pogod­bo sklen­jeno že nekaj časa in jo bo letos še nad­gradil.

Šest stoletij Univerze v Kölnu

Uni­verza v Köl­nu je bila ustanovl­je­na leta 1388 kot četr­ta uni­verza v Svetem rimskem cesarstvu, za uni­verza­mi v Pra­gi, na Duna­ju ter v Hei­del­ber­gu. Fran­co­zi so jo leta 1798 raz­pustili, po kon­cu prve sve­tovne vojne pa je bila leta 1919 spet ustanovl­je­na. Svo­jo dru­go rojst­no let­ni­co si torej deli z Uni­ver­zo v Ljubl­jani. Z njo je primerlji­va tudi po velikosti, ima okrog 40.000 štu­den­tov. Köln ima sicer dol­go akadem­sko tradi­ci­jo, ki sega vse do Alber­ta Velikega in nje­gov­e­ga učen­ca Tomaža Akvinskega. Tudi sloven­s­ki sti­ki z mestom sega­jo daleč nazaj. Tradi­cional­na roman­ja k relikvi­jam svetih treh kral­jev v “Kel­mora­jn” (= Köln am Rhein), ki so se odvi­jala vsako sed­mo leto, opisu­je­jo avtor­ji vse od Pri­moža Trubar­ja pa do Dra­ga Jančar­ja. V nove­jšem času so tam študi­rali nobelov­ci Kurt Alder, Peter Grün­berg in Hein­rich Böll. Lestvi­ca »Times High­er Edu­ca­tion World Uni­ver­si­ty Rank­ings 2020« med sko­raj 1400 sve­tovn­i­mi uni­verza­mi iz 92 držav v okviru human­is­tike kölnsko uni­ver­zo uvršča med 101. in 125. mesto.

Colonia Claudia Ara Agrippinensium

Prvo nasel­bi­no na mes­tu, kjer danes sto­ji Köln, Oppidum Ubio­rum, so leta 38 pr. Kr. ustanovili Ubi­j­ci. To ger­man­sko pleme se je takrat pre­selilo na zahod­ni breg Rena. Leta 50 po Kr. so Riml­jani ustanovili mesto Colo­nia Clau­dia Ara Agrip­pinen­si­um. Leta 85 je posta­lo upravno središče Spod­nje Ger­mani­je. Danes je tako v Köl­nu poleg sred­njeveške kat­e­drale, ki je Unescov spomenik in slovi kot najbolj priljublje­na zna­meni­tost v vsej Nemči­ji, tudi mogočen muzej rimske dediščine. RGM, Römisch-Ger­man­is­ches Muse­um, hrani velikan­sko zbirko rim­skih arte­fak­tov. Med nji­mi sta zlasti znana Dion­i­zov mozaik, na ogled in situ, ter zbir­ka rimskega stekla.

Ampak mama in ona, ona in mama sta že dobro vedeli, da bo zmogla, da bo prišla do Zlate skrin­je in da se bo vrni­la z nečim, z nečim novim v duši, ni vedela s čim, a goto­vo v duši z nečim od tis­te­ga, kar je že sto in mor­da mno­go več let vsako sed­mo leto pog­na­lo na pot mnoge lju­di iz njene in drugih vasi, da so se vsako sed­mo pom­lad dvi­g­nili kakor poči­va­joča in ždeča čre­da na nez­nani ukaz, da so nemirno vstali in odšli v nez­nano, čez nez­nane pokra­jine, k daljne­mu cilju, ki se mu je rek­lo: Kel­mora­jn. (Dra­go Jančar, Kata­ri­na, pav in jezuit)