Društ­vo sloven­skih književnih pre­va­jal­cev je letošn­jo Jer­mano­vo nagra­do name­ni­lo Son­ji Weiss. Nagra­do so ustanovili za poseb­no uspele pre­vode druž­boslovnih in human­is­tičnih besedil iz tujih jezikov. Tokrat za pre­vod Ploti­na, ki ga je lani izdala Sloven­s­ka mat­i­ca. Podelili jo bodo v četrtek, 7. novem­bra, ob 19.30 na sedežu Društ­va sloven­skih književnih pre­va­jal­cev.

“Pre­va­jal­ka se je suv­ereno spopad­la z zahtevno vse­bi­no Ploti­nove filo­zofske mist­ike. Pri tem je pokaza­la tudi znat­no mero občutljivosti do izvirni­ka ter izna­jdljivosti pri sloven­jen­ju filo­zofskega izraz­ja, saj se ni mogla opreti na tradi­ci­jo, ker so izbrani Ploti­novi trak­tati tokrat prvič preve­deni v slovenšči­no.” Tako so v utemeljitvi zapisali Aleš Berg­er, Lijana Dejak, Matej Hriberšek, Maj­da Kne in predsed­ni­ca komisi­je Nada Grošelj.

Zahtevna vsebina

Pre­vod je po besedah komisi­je kljub zahtevni vse­bi­ni in ob števil­nih mis­el­nih preskok­ih in aluz­i­jah, ki jih najde­mo v izvirniku, tekoč. Oben­em je berljiv, jasen, razumljiv, v izbrani slovenšči­ni in izvirniku zvest. “Izbi­ra besed­ja in besed­nih zvez je natanč­na, a ni stro­go ome­je­na, temveč vari­ira. Pre­va­jal­ka je za laž­je razumevan­je mestoma dodala vse­bin­s­ka dopol­ni­la v oglatih oklepa­jih, ki ola­jša­jo razumevan­je vse prej kot lahkega besedi­la. Oben­em pa je s tem tudi jas­no razv­i­den pre­va­jalkin vse­bin­s­ki dodatek. Mestoma so kot smisel­no dopol­ni­lo v oklepa­ju dodani tran­skribi­rani izvirni izrazi.”

»Tisti, ki poz­na­jo božjo moč, božanskega ne bodo ome­jili na eno stvar, ampak ga bodo prikaza­li kot mno­gotere­ga, kakršno se je razkri­lo tudi samo. Kajti Bog ob tem, da osta­ja to, kar je, ust­vari množi­co bogov, ki so vsi odvis­ni od nje­ga in biva­jo po njem ter od nje­ga. A tudi ta svet biva po onem in se ozi­ra tja; ves svet in vsak izmed bogov v njem pri­naša­ta lju­dem pre­rokbe iz one­ga sve­ta ter oznan­ja­ta to, kar je po volji onim bogov­om tam.

Če ti bogovi niso to, kar je oni Bog tam, je to povsem v skladu z nar­a­vo; če pa jih želiš prezi­rati in povzdigo­vati samega sebe, češ da nisi nič slabši od njih, [vedi] najprej to: čim boljši je človek, tem bolj je naklon­jen vsem bit­jem, tudi lju­dem. Kot dru­go pa mora ple­menit človek napre­dovati zmer­no, ne nadu­to, ter se dvi­g­ni­ti samo toliko, kolikor zmore naša nar­a­va; pri tem pa se mora zave­dati, da tudi drugim pri­pa­da pros­tor ob Bogu.« (Plotin, Pro­ti gnos­tikom 2.9(33).35–49, preved­la Son­ja Weiss)