Predstavitve

Predstavitve z latinščino in grščino za osnovnošolce in gimnazijce

Študenti Oddelka za klasično filologijo velikokrat gostujejo po šolah, kjer pripravljajo predstavitve z latinščino, staro in novo grščino. Tako si nabirajo pedagoške izkušnje. Obenem latinščino in grščino približujejo tistim, ki se s temi vsebinami v okviru rednega pouka ne srečajo. Z različnimi delavnicami so v preteklem letu gostovali na OŠ Kolezija ob dnevu jezikov, na OŠ Ketteja in Murna, na Festivalu znanosti v organizaciji Slovenske znanstvene fundacije in na Noči raziskovalcev – festivalu Antika. Zanimanje za sodelovanje na delavnicah v okviru festivala Antika je bilo tolikšno, da so študentke Nataša Martina Pintarič, Klara Keršič, Meta Skubic in Aiša Napast predstavitve izvedle kar devetkrat zapored. Priprave na delavnice nastajajo v okviru didaktike pouka klasičnih jezikov pod mentorskim vodstvom Andreje Inkret. V nadaljevanju si lahko preberete nekaj vtisov.

Slikovni slovar grških in latinskih tujk

»Na delavnicah smo za začetek ugotavljali, kdo je govoril latinsko in grško, kdo so bili znani Grki in Rimljani, ali lahko kje naročimo kavo v latinščini. Kje je latinščina še danes uporabna – v medicini, pravu, biologiji? Zjutraj se udeleženci usedejo v avtomobil ali na avtobus (obe besedi izvirata iz latinščine in grščine). Potem pridejo v šolo (grško), v avlo (spet grško), nato sedejo za mizo (latinsko), gledajo na tablo (latinsko). Nato nekateri odidejo na gimnazijo (grško), morda pa celo na fakulteto (latinsko). Po navodilih za delo so se vsi zapodili nad listke, iskali ustrezna slovarska gesla in smeške. »Ne, cura v ›manikura‹ ni isto kot slovenska ›kura‹! Poišči, kaj pomenita sestavini besede, ne samo, kaj pomeni beseda v slovenščini! Kaj ima rad klorofil?« V zadnjih minutah je vsak učenec moral sošolcem razložiti, od kod prihaja njegova tujka in kaj pomeni.

Ko stopim v razred, razmišljam o vsem, kar mi pomenita latinščina in grščina. Zakaj sem ju vzljubila, česa sta me naučili in kako lahko čim več tega predam učencem? Razmišljam, kako iz jezikov povleči vse barvito življenje, ki se v resnici skriva v njiju, naj gre za kulturo in civilizacijo, književnost ali preprosto slovnično vajo. Če učenci začutijo in spoznajo vsaj košček te barvite živosti, odidem iz šole s tistim posebnim nasmeškom, ki mu rečemo ›pedagoški eros‹.« (Nataša Martina Pintarič)

Grki in njihova abeceda

»Na delavnici, ki sem jo zasnovala skupaj z Mašo Poljšak Kus, sem učencem predstavila razvoj pisave od Egipta dalje. Poseben poudarek sem namenila zvezi med grškim alfabetom in latinico. Učenci so se s predstavitve naučili, da nam je prav alfabet dal latinico. Ob učenju grške pisave smo hitro ugotovili, da si pisavi pravzaprav nista tako različni, kot se na prvi pogled zdi. V drugem delu smo raziskali, kako pomemben je bil izum alfabeta – kot prve abecedne pisave s simboli za vokale – za razvoj demokracije. Preko igre smo na koncu spoznali, kaj pomeni demokracija, kako pomembno je pri volitvah poslušati sebe, pa tudi, kako se lahko demokratični sistem hitro zlorabi. Najlepše mi je bilo, ko sem pri nasmejanih učencih začutila, da so antiko sprejeli za svojo, kot del sebe in se jim kar na enkrat ni več zdela tako oddaljena.« (Klara Keršič)

Besedne rože ter latinščina in njeni potomci

»Namen delavnice (nastala je po ideji Ane Ratajc) je bil pokazati razširjenost besed, ki izvirajo iz latinščine v živih jezikih (francoščina, španščina, italijanščina, angleščina). Učenci so si ob tem pomagali z različnimi slovarji. Tako so nastajale besedne rože, ki so imele na sredini zapisano latinsko besedo, na cvetnih listih pa moderne izpeljanke. Všeč nama je bilo predvsem to, da so bili učenci motivirani za delo. Pritegnila jih je uvodna motivacija, kjer so prišli v stik z govorjeno latinščino in se tudi sami naučili nekaj besed. Posebej prijetno naju je presenetilo navdušenje, s katerim so po slovarjih brskali skoraj vsi po vrsti.

Ob načrtovanju in izvedbi predstavitve sva spoznali še en del učiteljskega poklica. Del, s katerim se študentje, bodoči učitelji, pri nastopih pred kolegi in na izpitih srečamo manj pogosto. To je delo v paru, sodelovanje z drugim učiteljem. Ta izkušnja se nama je zdela pomembna in dobrodošla, saj se bova v učiteljskem poklicu najbrž vedno pogosteje morali medpredmetno povezovati in sodelovati tudi z učitelji drugih predmetov (ostali tuji jeziki, slovenščina, zgodovina, umetnostna zgodovina). Prav je, da že na fakulteti spoznamo, kako poteka sodelovanje pri pripravi aktivne ure pred razredom v osnovni ali srednji šoli. Tako se naučimo razdeliti naloge, sodelovati, se prilagajati in pomagati drug drugemu.« (Lina Čufar in Katja Pičinin)