Ioannis Hus opera omnia

Gostujoči predavanji Petre Mutlove, urednice pri projektu Ioannis Hus opera omnia, 25. in 26. novembra

Dr. Petra Mut­lo­va je izred­na pro­fe­sor­i­ca na Odd­elku za klasične študi­je na Masarykovi uni­verzi v Brnu. Področ­je njene razisko­valne dejavnos­ti so jezik, književnost in kul­tura latinskega sred­nje­ga veka, še pose­bej anal­iza rokopisov in tek­st­na kri­ti­ka. Že nekaj časa inten­zivno razisku­je Jana Husa in češko refor­ma­ci­jo. To je tema njenih števil­nih objav, med drugim prispev­ka, s kater­im je nastopi­la na med­nar­o­d­nem sim­poz­i­ju Euro­pean Human­ism and its Chal­lenges v Ljubl­jani (2017). V zad­njih letih je sode­lo­vala pri pro­jek­tu Mag­istri Ioan­nis Hus opera omnia. Trenut­no pripravl­ja kri­tično izda­jo istoimenske ser­i­je Huso­vih del za Bre­pols. V Ljubl­jani bo imela na Odd­elku za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete na to temo dvo­je pre­da­vanj.

Late Medieval Illuminated Codices and the Case of the Bohemian Reformation (ponedeljek, 25. novembra, ob 18.00 v predavalnici 345)

V zgod­njem 15. sto­letju je že nekaj časa potekala spre­mem­ba od avdi­tivne do vizualne per­cep­ci­je. Pojav je tes­no povezan s pre­hodom iz ustne kul­ture v svet vizual­no glob­alne komu­nikaci­je. Jan Hus si je s svo­jim kro­gom sodelavcev z uni­verze v Pra­gi v sred­njem veku prizade­val za refor­mo, usmer­jeno v nov družbeni red. Pre­da­van­je bo z razisko­van­jem različnih vidikov pri ilu­mini­ranih rokopisih češkega porekla posvečeno komu­nikaci­jskim strate­gi­jam teh češk­ih refor­ma­tor­jev. Pred­stavl­jen bo tudi primer avdiovizual­ne­ga medi­ja husitske pro­pa­gande.

Textual Criticism and Medieval Latin (torek, 26. novembra, ob  8.50 v predavalnici 345)

Sodob­ni pristopi k tek­st­ni kri­ti­ki so ured­nike sred­njevešk­ih besedil naredili bolj občutljive za številne vidike sred­njeveške pisane kul­ture. Med­nje sodi­jo kon­cep­ti avtorske namere, ide­al­nih ali avten­tičnih besedil in social­izaci­je rokopisov. Kljub temu pa je kor­pus sred­njevešk­ih latin­skih besedil — ki so najpomem­b­ne­jši viri za zgodovi­no sred­njeveške Evrope — še ved­no v veli­ki meri na voljo le v rokopisih. Pre­da­van­je bo posvečeno vprašan­ju, kako tak položaj vpli­va na to, da so vsi trenut­ni rezul­tati na področju sred­njeveške lat­inščine nujno začas­ni in odprti. Dotakni­lo se bo tudi neka­ter­ih izzivov, povezanih z dig­i­tal­nim okol­jem.