Nahtigalova nagrada

Nahtigalova nagrada 2019 magistrskemu delu Anje Božič

Dan pred univerzinim rojstnim dnem, 2. decembra 2019, je dekan Filozofske fakultete dr. Roman Kuhar podelil nagrade za najboljša magistrska dela. Nahtigalova nagrada, tokrat sta bili dve, je bila pospremljena s posebno svečanim poudarkom, dr. Rajku Nahtigalu so prav letos, ob stoletnici fakultete, ki jo je pomagal ustanoviti, v avli odkrili kip.

Nagrajenka Anja Božič je v svoji razpravi obdelala tri malo znana rokopisna besedila dr. Joža Lovrenčiča. Njen pristop povezuje dve področji njenega študija, klasično filologijo in slovenistiko. Analizirala je doslej praktično neznano poglavje iz življenja in dela tega klasičnega filologa, doktorja z Univerze v Gradcu ter slovenskega predstavnika na mirovnih pogajanjih v Parizu, ki pa ga je po drugi vojni doletela brutalna damnatio memoriae. Lovrenčičev heksameter je razčlenila na podlagi konvencij tvorbe ter z verzno analizo izbranega gradiva izpostavila oblikovno nedokončanost prevoda. Opozorila je na vsebinsko ujemanje obravnavanih del ter umetnikovega pesniškega in prevajalskega dela in v sodelovanju s pesnikovimi potomci pritegnila v obravnavo več povsem novih primarnih virov, na koncu pa z učinkovito digitalizacijo omogočila dostop do obravnavanih besedil novim raziskovalcem.

Včasih je mogoče slišati, da ni antičnega pesnika, ki bi še danes vplival na kulturni diskurz s takšno intenzivnostjo kot Ovidij. To se je pokazalo tudi ob projektu Anje Božič. Njen raziskovalni članek, povezan z obravnavano temo, je že objavljen, še več, avtorica je s sodelavci pripravila odmevno konferenco ob dvatisočletnici Ovidijeve smrti v političnem izgnanstvu (»Ovidiana 2018«). Na tej podlagi je sedaj nastala mednarodna znanstvena revija Clotho, ki povezuje znanstveno delo študentov in profesorjev. Po desetletjih pozabe je končno začel izhajati Lovrenčičev prevod, revija Keria: Studia Latina et Graeca je doslej priobčila že devet knjig. V kratkem bo Ovidijev magnum opus prvič mogoče integralno prebrati tudi v slovenščini.

Delo ima 290 strani, od tega 6 strani bibliografije, urejene po najstrožjih standardih s pomočjo orodja EndNote. Nahtigalova nagrada je po več kot letu dni trdega dela zaslužena, hoc quoque laboris praemium, bi pripomnil Livij. Ne preseneča dejstvo, da so na podlagi tega dosežka avtorico letos sprejeli na podiplomski študij na vrhunsko tujo univerzo. (Fotografije: Uroš Škrjanc.)

Seznam Nahtigalovih in dekanovih nagrad za leto 2019

NAHTIGALOVA NAGRADA

1. ANJA BOŽIČ: »Niso namenjene v tisk, tebi velja njih obisk«: Neobjavljena dela dr. Joža Lovrenčiča – pesniška zbirka Nič Niče, kronika Brat Honorat in prevod Ovidijevih Metamorfoz, mentorja: doc. dr. David Movrin in doc. dr. Aleksander Bjelčevič (Oddelek za klasično filologijo in Oddelek za slovenistiko);

2. LEJLA KOŠMRLJ: Prilagoditvene spretnosti, čustvene in vedenjske težave pri otrocih in mladostnikih z živčno-mišičnimi boleznimi, mentor: izr. prof. dr. Robert Masten (Oddelek za psihologijo).

DEKANOVA NAGRADA

1. KATARINA GOMBOC ČEH: Slovenska glagola moči in morati in njune ustreznice v stavčnih strukturah v ruskem in ukrajinskem jeziku; mentorja: doc. dr. Mladen Uhlik in prof. dr. Andreja Žele (Oddelek za slavistiko in Oddelek za slovenistiko);

2. DOMEN KRIŠTOFELC: Germanismen in der Mundart von Kropa / Germanizmi v kroparskem govoru; mentorica: izr. prof. dr. Uršula Krevs Birk (Oddelek za germanistiko);

3. DANIEL EDUARDO LÓPEZ BONČINA: Interpretación sobre los rasgos hipertextuales y las formas de lectura en Rayuela de Julio Cortázar / Interpretacija hipertekstualnih značilnosti in načini branja v Ristancu Julija Cortázarja; mentorica: izr. prof. dr. Maja Šabec (Oddelek za romanske jezike in književnosti);

4. LARISA MAROLT: Improvizacija v glasbi Kadence v Koncertu za flavto v d‑molu Wq 22 Carla Philippa Emanuela Bacha; mentor: prof. dr. Matjaž Barbo (Oddelek za muzikologijo);

5. LUCIJA MIRKAC: Biblija in slovenska katoliška lirika med letoma 1854 in 1900; mentorja: doc. dr. Aleksander Bjelčević in prof. dr. Vid Snoj (Oddelek za slovenistiko in Oddelek za primerjalno književnost);

6. DAVOR MLINARIČ: Prevladujoče predstave o slovenski srednjeveški zgodovini: Kako je razumljena preteklost v sodobni Sloveniji; mentor: prof. dr. Peter Štih (Oddelek za zgodovino);

7. ANAMARIJA ŠIŠA: Razvoj praks dejtanja v kapitalizmu: med delom in ljubeznijo; mentor: doc. dr. Primož Krašovec (Oddelek za sociologijo);

8. SARA UHAN: Geografski vidik prehranske enačbe na primeru Škofjeloškega hribovja; mentorica: izr. prof. dr. Irma Potočnik Slavič, somentor: izr. prof. dr. Darko Ogrin (Oddelek za geografijo);

9. LEA VLAHOVIČ: Jezikovnostilistična primerjava dveh slovenskih prevodov Flaubertove Madame Bovary in vprašanje zastaranja prevodov; mentorica: prof. dr. Mojca Schlamberger Brezar (Oddelek za prevajalstvo).