Dan pred uni­verzin­im rojst­nim dnem, 2. decem­bra 2019, je dekan Filo­zofske fakul­tete dr. Roman Kuhar podelil nagrade za najboljša mag­istrs­ka dela. Nahti­galo­va nagra­da, tokrat sta bili dve, je bila pospreml­je­na s poseb­no svečan­im poudark­om, dr. Rajku Nahti­galu so prav letos, ob sto­let­ni­ci fakul­tete, ki jo je poma­gal ustanovi­ti, v avli odkrili kip.

Nagra­jen­ka Anja Božič je v svo­ji razpravi obde­lala tri malo znana rokopis­na besedi­la dr. Joža Lovrenčiča. Njen pristop povezu­je dve področji njene­ga študi­ja, klasično filologi­jo in slovenis­tiko. Anal­izirala je doslej prak­tično nez­nano poglav­je iz živl­jen­ja in dela tega klasične­ga filolo­ga, dok­tor­ja z Uni­verze v Grad­cu ter slovenskega pred­stavni­ka na mirovnih poga­jan­jih v Parizu, ki pa ga je po dru­gi vojni doletela bru­tal­na damna­tio memo­ri­ae. Lovrenčičev hek­same­ter je razčle­ni­la na pod­la­gi kon­ven­cij tvorbe ter z verzno anal­i­zo izbrane­ga gradi­va izpostavi­la oblikovno nedokončanost pre­vo­da. Opo­zo­ri­la je na vse­bin­sko uje­man­je obrav­na­vanih del ter umet­nikove­ga pes­niškega in pre­va­jalskega dela in v sode­lo­van­ju s pes­nikovi­mi potom­ci priteg­ni­la v obrav­na­vo več povsem novih pri­marnih virov, na kon­cu pa z učinkovi­to dig­i­tal­izaci­jo omogoči­la dostop do obrav­na­vanih besedil novim razisko­val­cem.

Včasih je mogoče slišati, da ni antične­ga pes­ni­ka, ki bi še danes vpli­val na kul­turni diskurz s takšno inten­zivnos­tjo kot Ovidij. To se je pokaza­lo tudi ob pro­jek­tu Anje Božič. Njen razisko­val­ni članek, povezan z obrav­na­vano temo, je že objavl­jen, še več, avtor­i­ca je s sodelav­ci priprav­i­la odmevno kon­fer­en­co ob dvati­sočlet­ni­ci Ovidi­jeve smr­ti v poli­tičnem izg­nanstvu (»Ovid­i­ana 2018«). Na tej pod­la­gi je sedaj nasta­la med­nar­o­d­na znanstve­na revi­ja Clotho, ki povezu­je znanstveno delo štu­den­tov in pro­fe­sor­jev. Po desetletjih poz­abe je končno začel izha­jati Lovrenčičev pre­vod, revi­ja Keria: Stu­dia Lati­na et Grae­ca je doslej pri­obči­la že devet knjig. V kratkem bo Ovidi­jev mag­num opus prvič mogoče inte­gral­no pre­brati tudi v slovenšči­ni.

Delo ima 290 strani, od tega 6 strani bib­li­ografi­je, ure­jene po najstrožjih stan­dard­ih s pomočjo orod­ja End­Note. Nahti­galo­va nagra­da je po več kot letu dni trde­ga dela zasluže­na, hoc quoque laboris praemi­um, bi pripom­nil Livij. Ne pre­seneča dejst­vo, da so na pod­la­gi tega dosež­ka avtori­co letos spre­jeli na podiplom­s­ki študij na vrhun­sko tujo uni­ver­zo. (Fotografi­je: Uroš Škr­janc.)

Seznam Nahtigalovih in dekanovih nagrad za leto 2019

NAHTIGALOVA NAGRADA

1. ANJA BOŽIČ: »Niso namen­jene v tisk, tebi vel­ja njih obisk«: Neob­javl­je­na dela dr. Joža Lovrenčiča – pes­niš­ka zbir­ka Nič Niče, kro­ni­ka Brat Hon­o­rat in pre­vod Ovidi­je­vih Meta­mor­foz, men­tor­ja: doc. dr. David Movrin in doc. dr. Alek­sander Bjelče­vič (Odd­elek za klasično filologi­jo in Odd­elek za slovenis­tiko);

2. LEJLA KOŠMRLJ: Pri­lagoditvene spret­nos­ti, čustvene in veden­jske težave pri otro­cih in mla­dost­nikih z živčno-mišičn­i­mi bolezn­i­mi, men­tor: izr. prof. dr. Robert Mas­ten (Odd­elek za psi­hologi­jo).

DEKANOVA NAGRADA

1. KATARINA GOMBOC ČEH: Sloven­s­ka glago­la moči in morati in njune ustreznice v stavčnih struk­tu­rah v ruskem in ukra­jinskem jeziku; men­tor­ja: doc. dr. Mladen Uhlik in prof. dr. Andre­ja Žele (Odd­elek za slav­is­tiko in Odd­elek za slovenis­tiko);

2. DOMEN KRIŠTOFELC: Ger­man­is­men in der Mundart von Kropa / Ger­man­iz­mi v kroparskem gov­oru; men­tor­i­ca: izr. prof. dr. Uršu­la Krevs Birk (Odd­elek za ger­man­is­tiko);

3. DANIEL EDUARDO LÓPEZ BONČINA: Inter­pretación sobre los ras­gos hiper­tex­tuales y las for­mas de lec­tura en Rayuela de Julio Cortázar / Inter­pretaci­ja hipertek­stu­al­nih značil­nos­ti in nači­ni bran­ja v Ris­tan­cu Juli­ja Cortázar­ja; men­tor­i­ca: izr. prof. dr. Maja Šabec (Odd­elek za romanske jezike in književnos­ti);

4. LARISA MAROLT: Improvizaci­ja v glas­bi Kadence v Kon­cer­tu za flav­to v d‑molu Wq 22 Car­la Philip­pa Emanuela Bacha; men­tor: prof. dr. Mat­jaž Bar­bo (Odd­elek za muzikologi­jo);

5. LUCIJA MIRKAC: Bib­li­ja in sloven­s­ka katoliš­ka liri­ka med letoma 1854 in 1900; men­tor­ja: doc. dr. Alek­sander Bjelče­vić in prof. dr. Vid Snoj (Odd­elek za slovenis­tiko in Odd­elek za primer­jal­no književnost);

6. DAVOR MLINARIČ: Pre­vladu­joče pred­stave o sloven­s­ki sred­njeveš­ki zgodovi­ni: Kako je razuml­je­na pretek­lost v sodob­ni Sloveni­ji; men­tor: prof. dr. Peter Štih (Odd­elek za zgodovi­no);

7. ANAMARIJA ŠIŠA: Razvoj praks dej­tan­ja v kap­i­tal­iz­mu: med delom in ljubezni­jo; men­tor: doc. dr. Pri­mož Krašovec (Odd­elek za soci­ologi­jo);

8. SARA UHAN: Geograf­s­ki vidik prehranske enačbe na primeru Škof­jeloškega hri­bov­ja; men­tor­i­ca: izr. prof. dr. Irma Potočnik Slav­ič, somen­tor: izr. prof. dr. Darko Ogrin (Odd­elek za geografi­jo);

9. LEA VLAHOVIČ: Jezikovnos­tilis­tič­na primer­ja­va dveh sloven­skih pre­vodov Flauber­tove Madame Bovary in vprašan­je zas­taran­ja pre­vodov; men­tor­i­ca: prof. dr. Moj­ca Schlam­berg­er Brezar (Odd­elek za pre­va­jal­st­vo).