Bri­tan­s­ka klasič­na filologin­ja Sonya Nevin in raču­nal­niš­ki pro­gramer Steve Simons že vrsto let sodelu­je­ta v pro­jek­tu Panoply Vase Ani­ma­tion Project, v okviru katere­ga oživl­ja­ta poslikave antičnih vaz. S kratki­mi ani­maci­ja­mi, tokrat­na je posveče­na Sapfine­mu frag­men­tu 44, daje­ta poslikavam novo živl­jen­je. Njuno delo posta­ja stal­ni­ca v muze­jih, šolah in drugih izo­braže­val­nih ustanovah po vsej Evropi.

Avtor­i­ca k pro­jek­tu pristopa s svo­jim poz­na­van­jem antične zgodovine ter s pre­cizn­im občutkom za lit­er­aturo. Vsako podrob­nost skuša premis­li­ti ter jo strokovno utemelji­ti. To vel­ja tako za izbor glas­bene pod­lage kot den­i­mo za izbiro različnih človešk­ih fig­ur glede na umet­nos­t­noz­godovin­sko obdob­je. Njene ugo­tovitve nato Steve Simons pretvori v ani­maci­jo.

V članku, ki je objavl­jen v novi števil­ki revi­je Clotho, Sonya Nevin opisu­je ust­var­jan­je ani­maci­je na pod­la­gi ohran­jene antične grške posode tipa hydria. Vaz­na poslika­va upod­abl­ja Sap­fo z liro. Ani­maci­ja pes­ni­ci omogoča giban­je, ubi­ran­je strun, igranje na inštru­ment. Ob tem se pojav­i­jo verzi iz njene pes­mi, iz frag­men­ta 44, spreml­ja­jo pa jih geometrično obliko­vani liki, ki pon­azar­ja­jo vse­bi­no tega frag­men­ta. Glas­ba, ki dopol­nju­je ani­maci­jo, je nasta­la ob izvirniku in pred­stavl­ja melodi­jo, ki bi lahko spreml­jala izva­jan­je takšnih pes­mi. Ani­maci­ja je sku­paj z izvirno vazo na ogled v varšavskem Nar­o­d­nem muze­ju. Ani­maci­ja Sapfine­ga frag­men­ta 44 je ena od petih, ki nas­ta­ja­jo v okviru širše­ga pro­jek­ta »Naše mitično otrošt­vo …« Pro­jekt finan­cira evrop­s­ka razisko­val­na agen­ci­ja ERC in razisku­je vlo­go rimske in grške antike v otroš­ki in mladin­s­ki kul­turi po vsem sve­tu.

Članek opisu­je postopek nas­tan­ka ter utemelju­je odločitve, do kater­ih je priš­lo pri ani­maci­ji. Ob tem pred­la­ga več možnos­ti za vključe­van­je končne­ga izdel­ka, ki je zelo pri­lagodljiv učni pripo­moček, pri pouku na različnih stop­n­jah izo­braže­van­ja.

Članek je v celoti na voljo na splet­ni strani revi­je Clotho.