vloga konteksta

Vloga konteksta v semantičnem razvoju pri modalnih označevalcih

Nova številka revije Clotho prinaša članek Tomaža Potočnika in Mateja Hriberška o tem, kakšna je vloga konteksta pri modalnih označevalcih, z naslovom Investigating the Semantic Development of Modal Markers: The Role of Context”.

Članek se posveča raziskovanju slovnične kategorije modalnosti. Osredotoča se na semantične spremembe pri modalnih označevalcih v latinščini. Avtorja najprej pojasnita problematičnost kategorije modalnosti, ki je iz glagola samega ni mogoče razbrati. S primerjavo različnih prevodov za isto obliko modalnega glagola licet prikažeta pomenske spremembe v različnih kontekstih. Opazovanje konteksta je tako glavna metoda za raziskovanje semantičnega razvoja takšnih oblik.

V prvem delu članka so predstavljena glavna teoretska izhodišča. Razprava ponudi pregled dosedanjih raziskav na področju modalnosti in na primerih pojasni glavne termine. Zatem se posveti pojmoma deontične in epistemične modalnosti. Deontična modalnost v kontekstu dejanja zahteva takšnega udeleženca, ki potek dejanja omogoča. Nasprotno pri epistemični modalnosti slednje ni potrebno, saj izraža možnost. Razliko med obema vrstama modalnosti pojasni na primeru slovenskega glagola morati. V povedi »Dokončati moraš nalogo« izraža glagol deontično modalnost. Nasprotno denimo v povedi »Zdaj mora biti že doma« izraža epistemično modalnost. Na podlagi vrste diahronično povezanih vlog modalnosti avtorja nato razložita idejo modalnih poti. Ta pristop izhaja iz hipoteze, da so deontični pomeni osnovnejši, da se pojavijo prej od epistemičnih. Razvoj pomena tako poteka v isti smeri ne glede na jezik, premika se od specifičnega proti splošnemu.

Heinejev model

Drugi del članka predstavi Heinejev model, ki raziskuje, kakšna je vloga konteksta. V skladu z njim pomen vpliva v več stopnjah. Na prvi stopnji je pomen enak osnovnemu. Na drugi stopnji se v drugem kontekstu pojavi pomen, ki je osnovnemu soroden, a vendar ne enak. V spet novem kontekstu se na tretji stopnji pojavi pomen, ki je z osnovnim nezdružljiv. Na zadnji stopnji pa se pojavi popolnima nov pomen, ki zaradi preklopnih kontekstov postane dovolj pogost, da lahko stoji sam. Model razprava ponazori s študijo modalnega glagola licet in postopek razpoznavanja preklopnega konteksta prikaže na vrsti nazornih primerov.

Razprava je v celoti na voljo na spletni strani revije Clotho.