Odd­elek za klasično filologi­jo je skle­nil novo pogod­bo o izmen­javi z uni­ver­zo v Freibur­gu. Uni­ver­zo Alber­ta Lud­wiga v Freibur­gu (Albert-Lud­wigs-Uni­ver­sität Freiburg), javno razisko­val­no uni­ver­zo s sedežem v deželi Baden-Würt­tem­berg, so že leta 1457 ustanovili Hab­s­buržani kot dru­go uni­ver­zo na svo­jem ozemlju, takoj za duna­jsko. Kot je bilo za tisti čas značil­no, je imela štiri fakul­tete — teologi­jo, pra­vo, med­i­ci­no in filo­zofi­jo; pogoj za vpis na prve tri je bil uspešno opravl­jen študij na filo­zof­s­ki fakul­teti in pri­dobljen naziv »bac­calau­reus artium«. V prvih desetletjih je bilo na uni­ver­zo vpisanih okrog 140 štu­den­tov.

Mednarodni značaj

Poli­tični zeml­je­v­id se je v pol tisočlet­ja močno spre­me­nil in danes je Freiburg bolj kot po svo­jih hab­s­buršk­ih koren­i­nah znan kot ena najstare­jših uni­verz v Nemči­ji. Uni­verza ima dol­go tradi­ci­jo pouče­van­ja human­is­tičnih, druž­boslovnih in nar­avoslovnih ved in uži­va visok akadem­s­ki renome tako na nacional­ni kot na med­nar­o­d­ni ravni. Namesto prvot­nih štir­ih jo ses­tavl­ja ena­jst fakul­tet. O njen­em med­nar­o­d­nem znača­ju priča dejst­vo, da je poleg domači­nov nan­jo vpisana tudi množi­ca štu­den­tov iz več kot 120 drugih držav, kar pred­stavl­ja sko­raj petino vseh vpisanih.

V zad­njih letih je na njej vpisanih pri­b­ližno 25.000 štu­den­tov, ki jim pre­da­va pri­b­ližno 2600 pro­fe­sor­jev. Sam Freiburg ima pri­b­ližno 230.000 pre­bi­val­cev, uni­verza v pomem­b­ni meri določa značaj mes­ta in regi­je. Mesto sicer vel­ja za slikovi­to, priljubljeno je zara­di bližine Schwarzwal­da. Po mete­o­rološk­ih sta­tis­tikah je men­da najbolj sončno od vseh nemšk­ih mest. Izstopa tudi po prizade­van­ju za zeleno poli­tiko, recik­li­ran­je in ekološko čista pre­voz­na sred­st­va.

Galerija alumnov

Z uni­ver­zo je povezana vrs­ta oseb­nos­ti, ki so zaz­namovale zgodovi­no evropske human­is­tike. Iz prve­ga obdob­ja sta bila to den­i­mo Johann Reuch­lin in Erazem Rot­ter­dams­ki, kas­ne­je pa med drugim Edmund Husserl, Friedrich Hayek, Edith Stein, Max Weber, Mar­tin Hei­deg­ger, Han­nah Arendt, Kon­rad Ade­nauer, Rudolf Car­nap, Her­bert Mar­cuse in Hans-Georg Gadamer. V Freibur­gu je študi­ralo tudi več kot dva­jset nobelovcev. Sez­nam klasičnih filol­o­gov, ki so pre­davali v Freibur­gu, je dolg; med nji­mi so bili na primer Richard Reitzen­stein, Wolf­gang Schade­waldt, Eduard Fraenkel in Man­fred Fuhrmann.