V letošn­jem letu mine­va dvesto let od začet­ka pro­ti­turške vsta­je v Grči­ji in prav toliko let od Ljubl­janskega kon­gre­sa. Ob tej priložnos­ti sta na Odd­elku za klasično filologi­jo FF UL nasta­la film in razs­ta­va, posveče­na obdob­ju, ko se je v Ljubl­jani mudil Joan­nis Kapodis­trias (1776–1831).

V svo­jem času ugle­den diplo­mat se je Joan­nis Kapodis­trias kot rus­ki zunan­ji min­is­ter udeležil Ljubl­janskega kon­gre­sa. Na kon­gre­su je bil prak­tično dru­gi najpomem­b­ne­jši diplo­mat. Takrat­no doga­jan­je je zaz­namova­lo pred­vsem nje­go­vo naspro­to­van­je najv­plivne­jše­mu poli­tiku tis­te­ga časa, knezu Kle­men­su von Met­ter­nichu. Prav v tem času so grš­ki uporni­ki začeli s pro­ti­turško vsta­jo v Podon­avskih knežev­inah in ta dogodek je usod­no zaz­namoval tudi Kapodis­tri­aso­vo nadaljn­jo pot. Sled­njič je rusko diplo­matsko službo zapustil, leta 1828 pa postal prvi predsed­nik mod­erne grške države.

Koprske korenine

Kapodis­trias je izha­jal iz grške družine s Krfa, imel pa je kore­nine, povezane s sloven­skim pros­torom. Nje­gov daljni pred­nik iz družine Vit­tori je kot beneš­ki urad­nik službo­val v koloni­ji Capodis­tria, v današn­jem Kopru. Ko so ga pre­mestili na položaj finančne­ga nad­zorni­ka v dru­go koloni­jo, na Krf, si je nadel pri­imek Capodis­tria. V nasled­njih sto­letjih so se nje­govi potom­ci pogrčili, v neko­liko spre­men­jeni obli­ki pa so obdržali pri­imek Kapodis­trias. Povzdign­jeni so bili v plemiš­ki in nato v gro­fovs­ki stan in sled­njič postali ena od najbolj vplivnih družin na jon­skih otok­ih.

Razstava na Filozofski fakulteti

Zgod­ba je navdi­h­ni­la tudi štu­dente in štu­den­tke odd­el­ka za klasično filologi­jo, ki so ust­var­ili video­pos­netek, posvečen bivan­ju Joan­nisa Kapodis­trisa v Ljubl­jani. Postavili so tudi razs­ta­vo, ki bo do sre­dine decem­bra na ogled na Odd­elku za klasično filologi­jo FF UL. Tako pred­sta­va in kot film vse­bu­je­ta dosedaj malo znane vire. Med nji­mi je pis­mo, ki ga je Joan­nis Kapodis­trias napisal prav v Ljubl­jani in v katerem pojas­ni oseb­ni odnos do grške vsta­je. Razs­ta­va in film sta delo štu­den­tov in štu­den­tk Eve Avguštin, Mar­i­je Braniselj, Sare Križaj, Mat­i­ca Kris­tana, Roka Kunt­ner­ja, Kaje­tana Škra­bana in Tjaše Šimu­nić, nji­ho­va men­tor­i­ca pa je bila prof. dr. Jerne­ja Kavčič.