Kapodistrias

Prvi grški predsednik Joannis Kapodistrias in Ljubljana

V letošnjem letu mineva dvesto let od začetka protiturške vstaje v Grčiji in prav toliko let od Ljubljanskega kongresa. Ob tej priložnosti sta na Oddelku za klasično filologijo FF UL nastala film in razstava, posvečena obdobju, ko se je v Ljubljani mudil Joannis Kapodistrias (1776−1831).

V svojem času ugleden diplomat se je Joannis Kapodistrias kot ruski zunanji minister udeležil Ljubljanskega kongresa. Na kongresu je bil praktično drugi najpomembnejši diplomat. Takratno dogajanje je zaznamovalo predvsem njegovo nasprotovanje najvplivnejšemu politiku tistega časa, knezu Klemensu von Metternichu. Prav v tem času so grški uporniki začeli s protiturško vstajo v Podonavskih kneževinah in ta dogodek je usodno zaznamoval tudi Kapodistriasovo nadaljnjo pot. Slednjič je rusko diplomatsko službo zapustil, leta 1828 pa postal prvi predsednik moderne grške države.

Koprske korenine

Kapodistrias je izhajal iz grške družine s Krfa, imel pa je korenine, povezane s slovenskim prostorom. Njegov daljni prednik iz družine Vittori je kot beneški uradnik služboval v koloniji Capodistria, v današnjem Kopru. Ko so ga premestili na položaj finančnega nadzornika v drugo kolonijo, na Krf, si je nadel priimek Capodistria. V naslednjih stoletjih so se njegovi potomci pogrčili, v nekoliko spremenjeni obliki pa so obdržali priimek Kapodistrias. Povzdignjeni so bili v plemiški in nato v grofovski stan in slednjič postali ena od najbolj vplivnih družin na jonskih otokih.

Razstava na Filozofski fakulteti

Zgodba je navdihnila tudi študente in študentke oddelka za klasično filologijo, ki so ustvarili videoposnetek, posvečen bivanju Joannisa Kapodistrisa v Ljubljani. Postavili so tudi razstavo, ki bo do sredine decembra na ogled na Oddelku za klasično filologijo FF UL. Tako predstava in kot film vsebujeta dosedaj malo znane vire. Med njimi je pismo, ki ga je Joannis Kapodistrias napisal prav v Ljubljani in v katerem pojasni osebni odnos do grške vstaje. Razstava in film sta delo študentov in študentk Eve Avguštin, Marije Braniselj, Sare Križaj, Matica Kristana, Roka Kuntnerja, Kajetana Škrabana in Tjaše Šimunić, njihova mentorica pa je bila prof. dr. Jerneja Kavčič.