Baza Oxford Schol­ar­ly Edi­tions Online vel­ja za ene­ga kro­n­skih drag­ul­jev v port­felju založbe Oxford Uni­ver­si­ty Press. Razisko­val­ci izpostavl­ja­jo njeno ino­v­a­tivnost, njen trans­for­ma­tivni poten­cial tako za raziskave kot za pouče­van­je. Zaje­ma temeljne klasične avtor­je od antike do rene­sanse, v vrhun­skih izda­jah s komen­tar­ji in pre­vo­di. Ponu­ja torej več kot dve tisočletji intelek­tu­alne zgodovine na področju filo­zofi­je, zgodovine, religi­je, klasične filologi­je in sorod­nih ved. Kri­tične izda­je so v samem jedru sodob­ne human­is­tike. Pred­stavl­ja­jo zanesljiv in zau­pan­ja vre­den pri­marni vir, s kater­im razisko­val­ci lahko razla­ga­jo temelj­na besedi­la svo­jih dis­ci­plin. Baza Oxford Schol­ar­ly Edi­tions Online ta pripo­moček obo­gati z vse­mi pred­nos­t­mi splet­ne­ga dostopa. 

Za nakup se je Uni­verza v Ljubl­jani v sode­lo­van­ju z ZRC SAZU odloči­la v kovid­nem obdob­ju. Iz znanih razl­o­gov je posta­lo knjižnično in s tem študi­jsko ter pedagoško delo resnično oteženo. V pro­jek­tu je pod orga­ni­zaci­jskim vod­stvom NUK sode­lo­val širok kon­zor­cij različnih odd­elkov Filo­zofske fakul­tete. Poveza­li so se odd­el­ki za arhe­ologi­jo, zgodovi­no, klasično filologi­jo, filo­zofi­jo, soci­ologi­jo in anglis­tiko. Pristopili sta tudi Prav­na in Teološ­ka fakul­te­ta, sku­paj z razisko­val­ni­mi  inšti­tu­ti ZRC SAZU ter celo Štu­dentskim sve­tom FF in Štu­dentsko orga­ni­zaci­jo UL. Poma­gale pa so tudi zunan­je orga­ni­zaci­je, kot sta Krka in Škrabče­va ustano­va.

Zbir­ka dra­matično izboljšu­je tuka­jšn­jo razisko­val­no infra­struk­turo. Z njo ima­jo štu­den­ti v Ljubl­jani v pomem­b­nem delu študi­ja, v dostopu do temeljnih virov in nji­hovih komen­tar­jev, enako izhodišče kot nji­hovi vrst­ni­ki na pre­cej večjih uni­verzah. Nji­hove skozi sto­let­ja zbrane knjižnice je seve­da nemogoče nado­mesti­ti z eno samo pote­zo (čeprav se v zad­njem času tudi tu doga­ja­jo velikan­s­ki pre­mi­ki). Toda to, kar danes štu­den­ti po vsem sve­tu dejan­sko uporabl­ja­jo, so dig­i­talne baze.

Za prvi vtis

Za uvod si lahko po pri­javi v Mrežnik ogle­date katere­ga od  spod­njih odlomkov:

• Ajshilov Agamem­non (v izvirniku in pre­vo­du, s komen­tar­ji in opom­ba­mi); 
• Sofoklo­va Antig­o­na v izvirniku, tek­st­nokri­tičnih opom­bah in pre­vo­du s komen­tar­jem, za zagrizene pa še v enem čis­to svežem iz 2020);
• Evripi­do­va Hek­a­ba (v izvirniku in pre­vo­du s komen­tar­jem);
• Tuki­did o spopadih na Pelo­ponezu (v izvirniku in pre­vo­du ter pose­bej z obsežn­im Horn­blow­er­je­vim ter za dobro mero še z Gom­me­je­vim komen­tar­jem);
• Aristo­fan se dela nor­ca iz Sokra­ta v Oblačic­ah (v izvirniku z opom­ba­mi ter s poseb­n­im tek­st­nokri­tičn­im komen­tar­jem);
• Pla­ton poroča o Sokra­tovi apologi­ji (v izvirniku s komen­tar­jem, tule še pre­vod z opom­ba­mi);
• Aris­to­tel v Poet­i­ki razglabl­ja o nar­avi pes­niške umet­nos­ti (v izvirniku in pre­vo­du z opom­ba­mi);
• Horacij vabi k užitju današn­je­ga dne (izvirnik, pre­vod);
• zgod­ba o Arah­ni iz Ovidi­je­vih Meta­mor­foz;
• Kat­ul prišepa domov na Sirmiono (izvirnik in pre­vod – ter nepogrešljivi Fordyce);
• atom­s­ka teori­ja v Lukre­ci­je­vih verz­ih (izvirnik, pre­vod);
• Mar­ci­jal se veseli odprt­ja Kolose­ja (izvirnik in pre­vod);
• rojstn­od­nevne pes­mi: Horacij, osaml­jeni Ovidij, Prop­er­cij v izvirniku (in v pre­vo­du: Horacij, Ovidij, Propercij);
• Vergili­je­vi verzi za sve­tovni dan čebel 20. maja v Georgikah (izvirnik, pre­vod);
• Abelard uči spoz­nati samega sebe;
• John Skel­ton skuša dati v koš Kat­ulove­ga vrab­ca;
• Erazem se izkaže za res strast­ne­ga dopiso­val­ca.