Vljud­no vabljeni k sode­lo­van­ju pri 14. Grošl­jevem sim­poz­i­ju na temo “otrošt­vo v anti­ki”, ki bo potekal od ponedelj­ka, 5. juni­ja 2023, do četrt­ka, 8. juni­ja 2023, v Atri­ju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubl­jani. Tokrat bo tekla bese­da o otro­cih (pri rim­skih pis­cih pogos­to poimen­o­vanih pig­no­ra amor­is, jam­st­va ljubezni) in širše o otroštvu […]

Pri Sloven­s­ki mati­ci od leta 2016 izha­ja Plotin, Zbrani spisi velikega poznoan­tične­ga začet­ni­ka novo­pla­toniz­ma.  Nekaj manj kot desetlet­je tra­ja­joči pre­va­jal­s­ki pro­jekt je ob ured­niš­ki pomoči prof. dr. Mar­ka Uršiča izpel­jala doc. dr. Son­ja Weiss. Inte­gral­ni pre­vod Plotin sodi med najvid­ne­jše mis­lece pozne antike. V slovenšči­ni je poleg pre­vodov posameznih trak­ta­tov pre­va­jal­cev leta 2016 izšel prvi, […]

Konec sep­tem­bra se je v Ljubl­jani odvi­la Evrop­s­ka noč razisko­val­cev. V tem okviru Uni­verza v Ljubl­jani orga­nizira vrsto dogod­kov pod združen­im imenom Human­is­ti­ka, to si ti! Tokrat­ni niz je imel pod­naslov »Človek – žival«. V sklopu omen­jene­ga pro­jek­ta je potekal že tradi­cional­ni Fes­ti­val Anti­ka. Orga­niziral ga je Odd­elek za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete UL. V […]

Otrok je oče moža, so menili roman­ti­ki; in eden najbolj sim­patičnih pasusov v Utrinkih ugaslih sanj jim pritr­ju­je z zgod­bo o tem, kako se je desetlet­ne­mu Kaje­tanu zače­lo obzor­je dra­matično šir­i­ti že v četrtem razre­du. »Vsak dan sem se takoj, ko sem prišel iz šole domov, že med vrati zadrl: Cajtenge! Hočem današn­je cajtenge! – […]

Polet­no šolo klasičnih jezikov orga­nizira Odd­elek za klasično filologi­jo FF UL v sode­lo­van­ju z Društvom za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je. Letošn­ja je že šes­ta in bo potekala v Celju, na ta pros­tor se bo navezal tudi večji del njene­ga pro­gra­ma. Udeležen­ci se bodo učili latinskega, staro­grškega ali novo­grškega jezi­ka (po last­ni izbiri) ter sode­lo­vali […]

Baza Oxford Schol­ar­ly Edi­tions Online vel­ja za ene­ga kro­n­skih drag­ul­jev v port­felju založbe Oxford Uni­ver­si­ty Press. Razisko­val­ci izpostavl­ja­jo njeno ino­v­a­tivnost, njen trans­for­ma­tivni poten­cial tako za raziskave kot za pouče­van­je. Zaje­ma temeljne klasične avtor­je od antike do rene­sanse, v vrhun­skih izda­jah s komen­tar­ji in pre­vo­di. Ponu­ja torej več kot dve tisočletji intelek­tu­alne zgodovine na področju filo­zofi­je, […]

V letošn­jem letu mine­va dvesto let od začet­ka pro­ti­turške vsta­je v Grči­ji in prav toliko let od Ljubl­janskega kon­gre­sa. Ob tej priložnos­ti sta na Odd­elku za klasično filologi­jo FF UL nasta­la film in razs­ta­va, posveče­na Joan­nisu Kapodis­tri­a­su (1776–1831).

KDAJ: 31. maj–3. junij (od ponedelj­ka do četrt­ka) 2021 KJE: Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubl­jana Dogodek bo potekal v fiz­ični pris­ot­nos­ti občin­st­va (po načelu PCT), referati se bodo tudi spro­ti sne­mali in v živo pred­va­jali po YouTube. Poveza­va na prenos bo objavl­je­na pred začetkom sim­poz­i­ja. Na dnu te strani bodo med sim­poz­i­jem odprte […]

V sep­tem­bru je na Filo­zof­s­ki fakul­teti začela delo­vati nova splet­na stran. Z njo dobi­va­jo novo, skup­no spletišče tudi vsi odd­el­ki fakul­tete. Insti­tu­ci­ja se je tako končno znašla pod isto vir­tu­al­no stre­ho, ki pa ven­dar­le omogoča dovolj speci­fičnih rešitev za ohran­jan­je razno­likosti. Nova splet­na stran pri­naša sodob­no vizual­no podobo, je pri­jazne­jša do uporab­nikov različnih mobil­nih naprav […]

Odd­elek za klasično filologi­jo je skle­nil novo pogod­bo o izmen­javi z uni­ver­zo v Freibur­gu. Uni­ver­zo Alber­ta Lud­wiga v Freibur­gu (Albert-Lud­wigs-Uni­ver­sität Freiburg), javno razisko­val­no uni­ver­zo s sedežem v deželi Baden-Würt­tem­berg, so že leta 1457 ustanovili Hab­s­buržani kot dru­go uni­ver­zo na svo­jem ozemlju, takoj za duna­jsko. Kot je bilo za tisti čas značil­no, je imela štiri fakul­tete — teologi­jo, pra­vo, […]

Založ­ba Brill je Uni­verzi v Ljubl­jani ter OHK omogoči­la tra­jni dostop do suple­men­tov encik­lo­pe­di­je Brillov Novi Pauly (Der Neue Pauly — DNP). Suple­men­ti so bili v Nukovem Mrežniku sicer na voljo že od začet­ka mar­ca, kot kaže­jo sta­tis­tike, je bil odziv velik. Po novem bo dostop omogočen tra­jno. Dostop do osnovne encik­lo­pe­di­je je Uni­verza v […]

Ustano­va patra Stanisla­va Škrab­ca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Prav­ili Ustanove patra Stanisla­va Škrab­ca z dne 10. 3. 2004 objavl­ja  javni razpis za štipendi­je v študi­jskem letu 2020─2021. To so: a) eno­letne štipendi­je za dru­gostopen­js­ki mag­istrs­ki študij slovenskega jezi­ka, slo­van­skih jezikov, klasične filologi­je ter splošne­ga in primer­jal­ne­ga jezikoslov­ja; […]

V sklopu ena­jste­ga Grošl­jeve­ga sim­poz­i­ja je obisko­val­cem letos prvič na voljo tudi prav­cati knjižni sejem, na katerem sodelu­je kar devet založb; vse so poslale pre­cej več kot le naslov ali dva. Enkrat­ni pri­zor z barvi­to pahl­jačo filološke knjižne pro­duk­ci­je v slovenskem pros­toru je nastal na pobu­do požrtvo­val­nih štu­den­tov klasične filologi­je (kudos zlasti Dom­nu Iljašu) in […]

Osred­n­ja tema letošn­je­ga ena­jste­ga Grošl­jeve­ga sim­poz­i­ja, ki bo potekal od 3. – 5. mar­ca (od tor­ka do četrt­ka) 2020 v atri­ju ZRC SAZU, Novi trg 2, bodo mese­ci in let­ni časi od antike do rene­sanse. Prvi dan (torek, 3. marec) Čas in koledar v starem veku: mit in teori­ja 16.00 · Odprt­je sim­poz­i­ja 16.05 · Mile­na Mil­e­va […]

Nova števil­ka revi­je Clotho pri­naša članek Tomaža Potočni­ka in Mate­ja Hriberš­ka o tem, kakš­na je vlo­ga kon­tek­s­ta pri modal­nih označe­val­cih, z naslovom “Inves­ti­gat­ing the Seman­tic Devel­op­ment of Modal Mark­ers: The Role of Con­text”. Članek se posveča razisko­van­ju slovnične kat­e­gori­je modal­nos­ti. Osre­do­toča se na seman­tične spre­mem­be pri modal­nih označe­val­cih v lat­inšči­ni. Avtor­ja najprej pojas­ni­ta prob­lematičnost kat­e­gori­je […]

Nova števil­ka revi­je Clotho pri­naša članek Andreje Inkret z naslovom »Aias Mastigophoros: Divine Osten­ta­tion with­in a Play.« Avtor­i­ca svo­jo razpra­vo osre­do­toča na pri­zor v začet­nem delu Sofok­le­jeve­ga Ajan­ta (66–133). Scenograf­s­ki pri­jem, na katere­ga tu naleti bralec oziro­ma gledalec, je v kor­pusu ohran­jene antične dra­matike nemara edin­stven. Ate­na je Ajan­ta pah­ni­la v blaznost. Mis­leč, da mori […]

Bri­tan­s­ka klasič­na filologin­ja Sonya Nevin in raču­nal­niš­ki pro­gramer Steve Simons že vrsto let sodelu­je­ta v pro­jek­tu Panoply Vase Ani­ma­tion Project, v okviru katere­ga oživl­ja­ta poslikave antičnih vaz. S kratki­mi ani­maci­ja­mi, tokrat­na je posveče­na Sapfine­mu frag­men­tu 44, daje­ta poslikavam novo živl­jen­je. Njuno delo posta­ja stal­ni­ca v muze­jih, šolah in drugih izo­braže­val­nih ustanovah po vsej Evropi. Avtor­i­ca […]

Konec juni­ja in v začetku juli­ja bo potekala že peta polet­na šola klasičnih jezikov v Grči­ji. Namen­je­na je dijakom splošnih in klasičnih gim­naz­ij iz Sloveni­je in zame­jst­va ter nji­hovim pro­fe­sor­jem. Polet­no šolo orga­nizira Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je v sode­lo­van­ju z Odd­elkom za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani. Letošn­ja polet­na šola […]

Geof­frey Hor­rocks je zaslužni pro­fe­sor za področ­je primer­jal­ne­ga jezikoslov­ja na Uni­verzi v Cam­bridgeu. Je klasični filolog ter jezikoslovec s področ­ja sklad­nje in zgodovinskega jezikoslov­ja. V središču nje­gov­e­ga zan­i­man­ja je zgodov­ina in struk­tu­ra grškega jezi­ka — staro­grškega, pa tudi bizan­tinskega in novo­grškega. Je avtor števil­nih člankov in mono­grafij, neka­teri izmed njih so postale ref­er­enč­na dela. Nje­gove […]

Mark Janse je diplomi­ral iz klasične filologi­je (1981) in jezikoslov­ja (1985). Leta 1995 je na Uni­verzi v Gen­tu dok­tori­ral s področ­ja grškega in latinskega jezi­ka in jezikoslov­ja. Je razisko­val­ni pro­fe­sor za področ­je stare in mal­oaz­i­jske grščine na Uni­verzi v Gen­tu in oben­em član Har­vardske uni­verze. Na razisko­val­nem področju se posveča jezikoslovju in nareč­jeslovju stare in […]

Od 13. do 16. jan­u­ar­ja 2020 bo na obisku v Ljubl­jani Bri­an Joseph, znanstvenik s področ­ja grškega in zgodovinskega jezikoslov­ja ter jezikoslov­ja balka­n­skih jezikov. Kot je zapisal v pred­stavitvi na por­talu The Lin­guist List, ga je na jezikoslovno pot pripel­ja­lo nav­dušen­je nad lat­inšči­no in gršči­no. Še pose­bej močan vtis je nanj naprav­i­lo dejst­vo, da je […]

V sre­do, 15. jan­u­ar­ja 2020, bo Cankar­jev dom v okviru fes­ti­vala Na Olimpu gos­til dogodek, posvečen grške­mu jeziku in nje­govi dol­gi zgodovi­ni. Na kon­fer­en­ci z naslovom “Pogle­di na grško jezikoslov­je” bo nastopi­la vrs­ta med­nar­o­d­nih strokovn­jakov s področ­ja grškega jezi­ka. Med nji­mi bodo Bri­an D. Joseph (Ohio State), Geof­frey Hor­rocks (Cam­bridge), Mark Janse (Gent & Har­vard) […]

Dan pred uni­verzin­im rojst­nim dnem, 2. decem­bra 2019, je dekan Filo­zofske fakul­tete dr. Roman Kuhar podelil nagrade za najboljša mag­istrs­ka dela. Nahti­galo­va nagra­da, tokrat sta bili dve, je bila pospreml­je­na s poseb­no svečan­im poudark­om, dr. Rajku Nahti­galu so prav letos, ob sto­let­ni­ci fakul­tete, ki jo je poma­gal ustanovi­ti, v avli odkrili kip. Nagra­jen­ka Anja Božič […]

Dr. Petra Mut­lo­va je izred­na pro­fe­sor­i­ca na Odd­elku za klasične študi­je na Masarykovi uni­verzi v Brnu. Področ­je njene razisko­valne dejavnos­ti so jezik, književnost in kul­tura latinskega sred­nje­ga veka, še pose­bej anal­iza rokopisov in tek­st­na kri­ti­ka. Že nekaj časa inten­zivno razisku­je Jana Husa in češko refor­ma­ci­jo. To je tema njenih števil­nih objav, med drugim prispev­ka, s […]

Ena­jsti Grošl­jev sim­poz­ij bo v letu 2020 potekal od tor­ka, 3. mar­ca, do četrt­ka, 5. mar­ca, v atri­ju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubl­jani. Znanstveno srečan­je z naslovom »Mese­ci in let­ni časi od antike do rene­sanse« bo posvečeno nači­nom, na katere so ljud­je v starem, sred­njem in delo­ma še v novem veku doživl­jali, […]

Štu­den­ti Odd­el­ka za klasično filologi­jo velikokrat gos­tu­je­jo po šolah, kjer pripravl­ja­jo pred­stavitve z lat­inšči­no, staro in novo gršči­no. Tako si nabi­ra­jo pedagoške izkušn­je. Oben­em lat­inšči­no in gršči­no pri­b­ližu­je­jo tis­tim, ki se s temi vse­bi­na­mi v okviru red­ne­ga pou­ka ne sreča­jo. Z različn­i­mi delavni­ca­mi so v pretek­lem letu gos­to­vali na OŠ Kolez­i­ja ob dne­vu jezikov, na […]

Društ­vo sloven­skih književnih pre­va­jal­cev je letošn­jo Jer­mano­vo nagra­do name­ni­lo Son­ji Weiss. Nagra­do so ustanovili za poseb­no uspele pre­vode druž­boslovnih in human­is­tičnih besedil iz tujih jezikov. Tokrat za pre­vod Ploti­na, ki ga je lani izdala Sloven­s­ka mat­i­ca. Podelili jo bodo v četrtek, 7. novem­bra, ob 19.30 na sedežu Društ­va sloven­skih književnih pre­va­jal­cev. “Pre­va­jal­ka se je suv­ereno […]

Hierony­mus nos­ter, the inter­na­tion­al sym­po­sium on the 1600th anniver­sary of death of Jerome, will take place in Ljubl­jana on Octo­ber 24th–26th, 2019, at the Sloven­ian Acad­e­my of Sci­ences and Arts. It is being organ­ised by the Sloven­ian Acad­e­my of Sci­ences and Arts; the Uni­ver­si­ties of Ljubl­jana, Zagreb, Graz, and War­saw; Cen­tral Euro­pean Uni­ver­si­ty (CEU); Inter­na­tion­al […]

Odd­elek za klasično filologi­jo ter Odd­elek za slav­is­tiko FF UL sta z Uni­ver­zo v Köl­nu pod­pisala dogov­or o dvo­jnem mag­istrskem študi­ju. Köln v pro­jek­tu sodelu­je z inter­dis­ci­pli­narn­im mag­istrskim pro­gramom »Kul­tur­na in intelek­tu­al­na zgodov­ina med vzhodom in zahodom« na tamka­jšn­ji Filo­zof­s­ki fakul­teti. Pro­gram je osre­do­točen na zgodovi­no kul­turnih stikov med vzhod­no in zahod­no Evropo na področju […]

Bavars­ka Akademi­ja znanos­ti (Bayrische Akademie der Wis­senschaften) išče sodelav­ca ali sodelavko na pro­jek­tu The­saurus lin­guae Lati­nae. Rok za odd­a­jo pri­jav je konec okto­bra. Akademi­ja s sedežem v Münch­nu je ena najstare­jših akademij znanos­ti v Nemči­ji in eden naj­močne­jših razisko­val­nih cen­trov v državi. Med cil­je Akademi­je sodi mrežen­je razisko­val­cev različnih področij in držav in spod­bu­jan­je mladih, […]

Odd­elek za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani v sode­lo­van­ju s KD Vespes­jan, s Sloven­skim šol­skim muze­jem, z Mest­nim Muze­jem Ljubl­jana, MGML in z Galer­i­jo Cankar­jeve­ga doma v okviru pro­jek­ta Noč razisko­val­cev (Human­is­ti­ka, to si ti!) v petek, 27. sep­tem­bra 2019 vabi na fes­ti­val Anti­ka. I. Inter­ak­tivne delavnice (Foer­ster­jev vrt za Filo­zof­sko fakul­te­to) 1. […]

Letos je v Zadru med 27. avgus­tom in 5. sep­tem­brom prvič potekala polet­na šola latinske epi­grafike. Namen­je­na je bila mag­istrskim in dok­torskim štu­den­tom antične zgodovine in klasične filologi­je. Med pet­na­js­ti­mi udeležen­ci iz Bosne in Herce­govine, Hrvaške, Ital­i­je, Kita­jske, Nemči­je in Poljske je bila tudi sloven­s­ka štu­den­t­ka na Odd­elku za klasično filologi­jo FF UL, Klara Mar­i­ja […]

Letošn­ja, že četr­ta, polet­na šola klasičnih jezikov je potekala med 22. in 30. juni­jem 2019 na Pelo­ponezu. Priprav­ili so jo Odd­el­ka za klasično filologi­jo in zgodovi­no FF UL ter Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je. Polet­na šola je bila do sedaj najštevilčne­jša. Udeleži­lo se je je 36 dijakov sloven­skih klasičnih in splošnih gim­naz­ij ter […]

V sre­do, 29. maja, bo Odd­elek za klasično filologi­jo pri zaključni uri Uvo­da v latin­sko in grško filologi­jo priprav­il ekskurz­i­jo po antični Emoni. Izhodišče bo Mest­ni muzej Ljubl­jana, ki v kleti med drugim skri­va rim­sko ces­to. Na ogled bo tudi mod­ra poso­da z reliefom in grškim napi­som, naj­de­na pri arhe­ološk­ih izkopa­van­jih Gosposvetske ces­te. V sklopu […]

Odd­elek za klasično filologi­jo je v poveza­vi z Odd­elkom za slo­vanske študi­je ter Odd­elkom za primer­jal­no in splošno jezikoslov­je skle­nil novo pogod­bo o izmen­javi z uni­ver­zo v Jeni. Uni­verza Friedricha Schiller­ja Jena (Friedrich-Schiller-Uni­ver­sität Jena, skra­jšano Uni Jena) je jav­na razisko­val­na uni­verza v nemš­ki deželi Turingi­ji. Ta se po velikosti in pre­bi­val­stvu lahko primer­ja s Sloveni­jo. […]

Ustano­va patra Stanisla­va Škrab­ca je objav­i­la javni razpis za dodel­je­van­je štipendij v študi­jskem letu 2019/20. Na voljo je tudi Škrabče­va štipendi­ja za klasične filologe. Pote­go­vati se je mogoče za: a) eno­letne štipendi­je za dru­gostopen­js­ki mag­istrs­ki študij slovenskega jezi­ka, slo­van­skih jezikov, klasične filologi­je ter splošne­ga in primer­jal­ne­ga jezikoslov­ja; b) eno­letne štipendi­je za dok­tors­ki študij štu­den­tom za […]

Učen­ci devete­ga razre­da OŠ Preži­hove­ga Voran­ca letos v okviru izbirne­ga pred­meta Razisko­van­je domače­ga kra­ja sodelu­je­jo na fes­ti­valu Tur­iz­mu poma­ga last­na gla­va. Pri pro­jek­tu sodelu­je­jo tri men­torice, pro­fe­sor­i­ca geografi­je Rosana Uršič, pro­fe­sor­i­ca likovne umet­nos­ti Alen­ka Ložar Borko in pro­fe­sor­i­ca lat­inščine Juli­ja Hoda. Tema letošn­je­ga fes­ti­vala je »tur­is­tični spominek moje­ga kra­ja«. Na pod­la­gi dol­go­letne latinske tradi­ci­je na […]

V cik­lusu javnih pre­da­vanj “Gov­ori FF”, s kater­im bo Filo­zof­s­ka fakul­te­ta v aprilu obeleži­la svo­jo pri­ha­ja­jočo sto­let­ni­co, bo v torek, 2. apri­la, pre­daval tudi Marko Mar­inčič z Odd­el­ka za klasično filologi­jo. Nje­gov­e­mu prispevku bo naslov “Human­iores lit­ter­ae in nacional­na kul­tura”. Pre­da­van­je bo ob 18h v pre­daval­ni­ci 34. “Kot dobro veš, pri nas gospo­du­je zaniče­van­je lep­ih […]

Klasič­na filologin­ja in papirologin­ja Eka­teri­ni Koroli, ki je dok­tori­rala na Uni­verzi v Ate­nah, v zad­njem času kot podok­tors­ka razisko­val­ka delu­je na Duna­js­ki uni­verzi, na Inšti­tu­tu za zgodovi­no stare­ga veka, papirologi­jo in epi­grafiko. V razisko­val­nem delu se posveča papirologi­ji in pale­ografi­ji ter staro­grške­mu jeziku in književnos­ti s poudark­om na epis­tolo­grafi­ji pok­lasične dobe. Njene raziskave so namen­jene […]

Nar­o­d­na galer­i­ja in Odd­elek za klasično filologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani vabi­ta na javno bran­je Home­r­jeve Ili­ade, ki bo v galer­i­jskih pros­torih na Prešer­novi 24, ob Rob­bovem vod­n­jaku, v petek, 22. mar­ca ob 10h. Z dogod­kom se Ljubl­jana pridružu­je mestom po vsem sve­tu, na šestih celi­nah, kjer bodo iste­ga dne ob isti uri […]

Ured­ni­ki, avtor­ji in pre­va­jal­ci so v ponedel­jek, 25. feb­ru­ar­ja 2019, ob 11. uri v dvo­rani Slovenskega gledal­iškega inšti­tu­ta, Mest­ni trg 17, pred­stavili knjige, ki so v letu 2018 izšle v knjižnih zbirkah KUD Logos. Podat­ki o knji­gah so dostop­ni tudi na sple­tu. Infor­ma­ci­je in naroči­la: knjigarna.logos@gmail.com. Knji­ga štiri­ind­va­jsetih filo­zo­fov (112 str. / 15.00 €) Knji­ga […]

V sre­do, 27. feb­ru­ar­ja, bo v Nuku od 11.20 do 13.00 potekal začet­ni tečaj orod­ja End­Note Online za klasične filologe. End­Note omogoča zbi­ran­je infor­ma­cij iz elek­tron­skih in tradi­cional­nih virov. Ponu­ja tudi orga­ni­zaci­jo tako pri­dobljenih ref­er­enc ter obliko­van­je ref­er­enc bod­isi za bib­li­ografi­je bod­isi za citi­ran­je v opom­bah med pisan­jem sem­i­narske naloge, član­ka, diplome, mag­is­ter­i­ja itd. Poveza­va z ure­je­val­nikom […]

V torek, 19. feb­ru­ar­ja 2019, bo ob 11. uri v dvo­rani Slovenske mat­ice na Kon­gres­nem trgu 8/I pred­stavitev druge­ga dela Ploti­novih Zbranih spisov v slovenskem pre­vo­du. Knji­ga obsega trak­tate, ki so po kro­nološkem vrst­nem redu oštevilčeni od 22 do 33. Med nji­mi so Ploti­nove razprave o duši, zna­meni­ta razpra­va o ums­ki lep­oti, o motren­ju, polemični trak­tat […]

Odd­elek za klasično filologi­jo FF UL, zložen­ka za infor­ma­tivni dan (pdf) Odd­elek za klasično filologi­jo delu­je na Uni­verzi v Ljubl­jani od njene ustanovitve leta 1919. Na njem je pre­davala vrs­ta pomem­b­nih razisko­val­cev in pre­va­jal­cev. Zlasti znani so Fran Bradač, Milan Grošelj, Anton Sovre, Eri­ka Mihevc Gabrovec, Kaje­tan Gan­tar in Pri­mož Simoni­ti. Ti so klasično filologi­jo […]

Na retoriko smo nekako poz­abili, sem pomis­lil, ko sem ob pre­bi­ran­ju jezikoslovne razprave o jeziku v času naciz­ma nale­tel na video­pos­netek Hitler­jeve­ga gov­o­ra. Ujeli smo se v past, na katero opozar­ja že Mark Fabij Kvin­til­i­jan v svo­ji Šoli gov­orništ­va: »Brž ko je jezik postal vir zasluž­ka in ko so se ljud­je navadili izrabl­jati dobrine gov­orništ­va v slabe namene, so […]

Odd­el­ki za arhe­ologi­jo, klasično filologi­jo, umet­nos­t­no zgodovi­no in zgodovi­no v polet­nem semes­tru pripravl­ja­jo strokovno ekskurz­i­jo v Rav­eno, ki bo tra­jala tri dni, od četrt­ka 11. do sobote 13. apri­la. Namestitev je predv­i­de­na v tri­posteljnih in štiri­posteljnih sobah, cena bo odvis­na od števila pri­javl­jenih, vide infra. Plači­lo bo možno v dveh obrokih, pred­vido­ma konec feb­ru­ar­ja in […]

Sloven­s­ka mat­i­ca vabi na recital Pridih rene­sanse v lit­er­a­turi in glas­bi. Izved­la ga bosta Brane Sene­gačnik z bran­jem poez­i­je iz svo­je nove zbirke ter Boris Šinigoj z lut­njo v dvo­rani Slovenske mat­ice, v ponedel­jek, 4. feb­ru­ar­ja, ob 19.00. Nastopi­la bosta v okviru dne­va odprtih vrat ob stopet­inpet­de­setlet­ni­ci te ustanove v njeni dvo­rani na Kon­gres­nem trgu 8/1. […]

V četrtek, 28. mar­ca 2019, se bo Škof­ja Loka za nekaj ur pre­oblekla v antiko in posta­la Locopo­lis, fik­tiv­na rim­s­ka nasel­bi­na. Po njej se bodo obisko­val­ci lahko spre­ha­jali in izmen­je­vali izkušn­je ter infor­ma­ci­je v stilu žive­ga igran­ja vlog (LARP). Imeli bodo tudi poseb­no val­u­to ter bodo za nekaj časa dejan­sko zaživeli po antično. Doga­jan­je je del srečan­ja petih […]

Nagra­do “Miloš N. Đurić” za najboljši pre­vod poez­i­je v srbšči­no v letu 2018 — ekvi­va­lent sloven­s­ki Sovre­tovi nagra­di, prav tako poimen­o­van po klasičnem filo­logu, pre­va­jal­cu Home­r­ja, Pla­tona, Plu­tarha in Luk­i­jana — je pre­jel Pavle Rak. Žir­i­ja je nagradi­la nje­gov pre­vod poez­i­je Brane­ta Sene­gačni­ka, ki je v obli­ki antologi­je Tiši­na i druge pesme izšla pri beogra­js­ki založbi Treći trg. […]

Sre­di jan­u­ar­ja so na velikem odru MGL pre­mier­no upri­zo­rili trilogi­jo Ta nes­rečni rod (This Rest­less House) avtorice Zin­nie Har­ris, zas­no­vano po motivih Ajshilove Oreste­je. Trilogi­ja sle­di antični zgod­bi skozi oči žen­sk. Namesto Agamem­nona in Ores­ta sta v središču Kli­ta­jmes­tra in Elek­tra (Jette Ostan Vejrup in Nina Rakovec). Avtori­co bolj kot krva­va dejan­ja, bolj kot žrtvo­van­je […]

Polet­no šolo orga­nizira Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je (DAHŠ) Sloveni­je v sode­lo­van­ju z Odd­elkom za klasično filologi­jo ter Odd­elkom za zgodovi­no Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani. Namen­je­na je dijakom splošnih in klasičnih gim­naz­ij iz Sloveni­je in zame­jst­va, ki jih zan­i­ma­ta latin­s­ki in grš­ki jezik in kul­tura, ter nji­hovim pro­fe­sor­jem. Tra­jala bo od 22. do 30. […]

The Inter­na­tion­al Sym­po­sium on the 1600th Anniver­sary of Jerome’s Death, Hierony­mus nos­ter, will take place in Ljubl­jana, on Octo­ber 24th–26th, 2019, at the Sloven­ian Acad­e­my of Sci­ences and Arts. It is being organ­ised by the Sloven­ian Acad­e­my of Sci­ences and Arts; the Uni­ver­si­ties of Ljubl­jana, Zagreb, Graz, and War­saw; Cen­tral Euro­pean Uni­ver­si­ty (CEU); Inter­na­tion­al Net­work of Excel­lence “Europa Renascens”; […]

Med­nar­o­d­ni sim­poz­ij ob 1600-let­ni­­ci Hieron­i­move smr­ti z naslovom Hierony­mus nos­ter se bo odvil v Ljubl­jani, 24.–26. okto­bra 2019, v dvo­rani SAZU. Orga­nizira­jo ga Sloven­s­ka akademi­ja znanos­ti in umet­nos­ti; uni­verze v Ljubl­jani, Zagre­bu, Grad­cu in Varšavi; Sred­njeevrop­s­ka uni­verza na Duna­ju (CEU); med­nar­o­d­na mreža Europa Renascens; pro­jekt DANUBIUS (Uni­ver­sité de Lille); in Insti­tut des Sources chré­ti­ennes. Pro­gram­s­ka usmeritev Hieronyme, […]

V zad­nji števil­ki revi­je Keria 20.1 (2018) je izšel članek Davi­da Mov­ri­na »Ure­jan­je Ovidi­je­vih Meta­mor­foz v pre­vo­du dr. Joža Lovrenčiča: novo gradi­vo«. Ure­jan­je pre­vo­da Meta­mor­foz, ki ga je v neob­javl­jen­em rokopisu zapustil Joža Lovrenčič (1890–1952), je pripel­ja­lo do odkrit­ja dveh pes­nišk­ih zbirk, ki sta po nje­govi smr­ti ostali neob­javl­jeni v družinskem arhivu. Prva ima naslov […]

Dig­i­tal­na zbir­ka Brillov Novi Pauly vse­bu­je angleško izda­jo temeljne encik­lo­pe­di­je za antiko Der Neue Pauly (DNP). V nemšči­ni jo od leta 1996 dal­je izda­ja založ­ba JB Met­zler, v knjižni­ci Odd­el­ka za klasično filologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti je tiskana izda­ja že od samega začet­ka. Odliku­je­ta jo širok razpon in visok akadem­s­ki stan­dard. Pristop v DNP je inter­dis­ci­pli­naren in sodoben. […]

Štu­dent na Odd­elku za klasično filologi­jo Kaje­tan Škra­ban je v revi­ji Keria 20.1 (2018) objav­il članek z naslovom “Spol, žanr in nasled­st­vo”, v katerem razisku­je Staci­ja, rimskega epskega pes­ni­ka (ok. 45–96 po Kr.). Prispevek je posvečen recep­ci­ji Ahilei­de, Staci­jeve­ga epskega frag­men­ta, v baročni operi. Že v Staci­jevem delu se na speci­fičen način poveže­jo prob­lematike spo­la, […]

V ponedel­jek, 17. decem­bra 2018, bo ob 12:10 v pre­daval­ni­ci 325 na FF UL Anja Božič zago­var­jala mag­istrsko delo z naslovom »Niso namen­jene v tisk, Tebi vel­ja njih obisk: Neob­javl­je­na dela dr. Joža Lovrenčiča – pes­niš­ka zbir­ka Nič Niče, kro­ni­ka Brat Hon­o­rat in pre­vod Ovidi­je­vih Meta­mor­foz«. Men­tor­ja pri nalo­gi sta bila doc. dr. David Movrin […]

V sre­do, 12. 12., bo ob 18.00 v učil­ni­ci 102 na Filo­zof­s­ki fakul­teti v Ljubl­jani pre­daval doc. dr. Andrej Gas­pari z Odd­el­ka za arhe­ologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani. Tema bo “Pokopal­išče emonske zgod­njekrščanske skup­nos­ti na Ajdovšči­ni v Ljubl­jani: pre­gled zgodovine raziskav in nova spoz­nan­ja”.  Pre­da­vatelj bo pred­stavil nove­jša odkrit­ja z izkopa­vanj, ki so […]

Četr­to pes­niško-znanstveno srečan­je z naslovom O jeziku poez­i­je, na katerem bo svoj prispevek o minevan­ju in poez­i­ji pred­stavil tudi Brane Sene­gačnik z Odd­el­ka za klasično filologi­jo, nadalju­je vsako­let­no prizade­van­je za zbližan­je poez­i­je in znanos­ti. Tem­atiziran­je ostre ločnice med omen­jen­i­ma mis­­el­no-razisko­­val­ni­­ma sfera­ma omogoča nadaljn­je reflek­si­je in pre­cizaci­je obeh pojavov. Namen tega ni več­ja ohlap­nost ter­mi­nologi­je ali […]

Na Odd­elku za klasično filologi­jo bo v torek, 4. decem­bra, ob 14.40 v pre­daval­ni­ci 345 potekala pred­stavitev nove­ga razpisa za študi­jsko izmen­ja­vo. Pred­stavi­la ga bosta vod­ja Med­nar­o­dne pis­arne FF Anja Golec ter odd­elčni koor­di­na­tor za izmen­ja­vo David Movrin. O svo­jih izkušn­jah s študi­jem v tuji­ni bodo spre­gov­o­rili tudi Ana Bem­bič, Anja Božič, Klara Keršič, Rok […]

Jubile­jni deseti Grošl­jev sim­poz­ij bo potekal od tor­ka, 5. mar­ca, do četrt­ka, 7. mar­ca 2019, v atri­ju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubl­jani. Znanstveno srečan­je z naslovom »Poto­van­ja in pre­voz v anti­ki in latinskem sred­njem veku« bo posvečeno nači­nom in sred­stvom poto­van­ja v starem in sred­njem veku. Razisko­va­lo bo fiz­ič­na poto­van­ja, h kater­im […]

Prvi letošn­ji Philo­cafe, ki ga bo v petek, 16. novem­bra 2018, od 19. do 21. ure v ljubl­jan­s­ki kavarni Slamič na Ker­snikovi 1 vodil Boris Šinigoj, bo imel naslov: “Home­r­je­va mod­rost in filo­zofi­ja?” Gos­ta bosta pre­va­jal­ka Home­r­jeve Ili­ade Jele­na Isak Kres ter David Movrin z Odd­el­ka za klasično filologi­jo. Kot je pri teh srečan­jih nava­da, bosta najprej […]

V torek, 23. okto­bra 2018, nas je v 95. letu zapustil sloven­s­ki klasični filolog dr. Alo­jz Rebu­la. Bil je vses­tran­s­ki mis­lec, pisatelj, ese­jist, dra­maturg, pre­va­jalec in akademik. Na študij klasične filologi­je se je vpisal takoj po kon­cu vojne. Na ljubl­jan­s­ki Filo­zof­s­ki fakul­teti je diplomi­ral leta 1949. Dok­torsko dis­ertaci­jo o sloven­skih pre­vodih Dan­te­jeve Božanske komedi­je je […]

Vzorč­na baza za novi grško-sloven­s­­ki slo­var, ki vključu­je ges­la od Z (zeta) do K (kap­pa), je nasta­la v okviru razpisa Štu­dents­ki ino­v­a­tivni pro­jek­ti za družbeno korist 2016–2020. V pro­jek­tu so sode­lo­vali štu­den­ti Odd­el­ka za klasično filologi­jo Nena Bobovnik, Anja Božič, Rok Kunt­ner, Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič, Maša Poljšak Kus, Meta Sku­bic in Sergej Val­i­jev; Urš­ka Gru­den […]

Med dobit­ni­ki priz­nanj, s kater­i­mi Štu­dents­ki svet Filo­zofske fakul­tete obeležu­je študi­jsko, pedagoško in strokovno odličnost, pre­poz­nano tako s strani štu­den­tov kot pro­fe­sor­jev, sta letos kar dva nagra­jen­ca z Odd­el­ka za klasično filologi­jo. Anja Božič je dobi­la priz­nan­je za štu­dentsko orga­niziran­je in obš­tudi­jsko dejavnost, David Movrin pa za nad­povprečno pedagoško delo. Strokovnost in ino­v­a­tivnost Za Anjo […]

Na Fakul­teti »Artes lib­erales« Uni­verze v Varšavi, ki jo z Odd­elkom za klasično filologi­jo na ljubl­jan­s­ki Uni­verzi veže že desetlet­je ust­var­jal­ne­ga sode­lo­van­ja, so čez polet­je priprav­ili film in fotografi­je z niza delavnic, ki so ga priredili maja. Nji­hov naslov je bil »Sedan­jost sreča pretek­lost«, odvi­jale pa so se v okviru pro­jek­ta »Naše mitično otrošt­vo: recep­ci­ja […]

Štu­den­ti Odd­el­ka za klasično filologi­jo so ure­dili in izdali zbornik prispevkov s tret­je region­alne štu­dentske kon­fer­ence GLAS (Grae­cae Lati­naeque Antiq­ui­tatis Stu­dentes), ki se je lani odvi­la v Ljubl­jani. Izšel je v tiskani in elek­tron­s­ki obli­ki. Kon­fer­en­ca je potekala juli­ja 2017 in je sledi­la beogra­js­ki (2015) in sofi­js­ki (2016), leta 2018 pa so jo orga­nizirali v […]

Še danes je mogoče zago­var­jati trditev, da so antični zgodov­inar­ji med najboljši­mi vseh časov. Rec­i­mo med deset največjih zgodov­inar­jev vseh časov bi brez pomis­le­ka uvrstil Herodota, Tuki­di­da, Poli­bi­ja, Salusti­ja in Taci­ta. Napa­ka pa je mis­li­ti, da če vza­memo v roke nji­ho­vo zgodovin­sko delo, bere­mo pos­netek »resnice«, pojas­nju­je Gre­gor Pobežin. O Trubar­ju vemo veliko, zelo malo […]

Ataše­j­ka za znanstveno in uni­verzitet­no sode­lo­van­je s Fran­coskega inšti­tu­ta Mar­i­on More­au bo na Filo­zof­s­ki fakul­teti pred­stavi­la štipendi­je fran­coske vlade ter prak­tične infor­ma­ci­je glede študi­ja in bivan­ja v Fran­ci­ji. Pred­stavitev bo potekala v četrtek, 18. okto­bra 2018, s pričetkom ob 10. uri v Mod­ri sobi (št. 526) na vrhu stop­nic v petem nad­stropju ter bo v […]

Evrop­s­ka dig­i­tal­na plat­for­ma za kul­turno dedišči­no Euro­peana omogoča tudi dostop do besedil, ki so jih v anti­ki vkle­sali na kamen ali zapisali na kovi­no in druge obsto­jne mate­ri­ale. Euro­pean­i­na mreža EAGLE (Euro­peana net­work of Ancient Greek and Latin Epig­ra­phy) združu­je štiri glavne epi­grafske baze podatkov. To so EDB (Epi­graph­ic Data­base Bari), EDH (Epigraphis­ches Daten­bank Hei­del­berg), HEp­On­line (His­pania […]

Stara gršči­na, filo­zofi­ja, latin­s­ka pale­ografi­ja, Homer v latin­skih pre­vodih, pisa­va lin­ear B – vseh teh področij se je dotakni­la polet­na šola o Home­r­ju, ki je letos na Uni­ver­si­ty Col­lege v Lon­donu potekala že tretjič zapored. Vodil jo je dr. Antony Makri­nos, tra­jala pa je od ponedelj­ka, 23. juli­ja, do pet­ka, 27. juli­ja 2018. Letos je bilo […]

Od leta 2015 dal­je pod okril­jem Evropske komisi­je v okviru razisko­val­ne­ga pro­gra­ma COST teče pro­jekt AELAW (Ancient Euro­pean Lan­guages and Writ­ings), kjer so se poveza­li strokovn­ja­ki za različne antične evropske jezike in pisave. Namen pro­jek­ta je ust­var­i­ti dig­i­tal­no zbirko, ki bo dostop­na na medm­režju in s katero bodo postali napisi v teh frag­men­tarno ohran­jenih jezik­ih […]

Sol­un, dru­go največ­je grško mesto, ima čis­to dru­gačen čar od atenskega. Tako se zdi Lari Unuk, štu­den­t­ki Odd­el­ka za klasično filologi­jo, ki je letos tam s pomočjo pro­gra­ma Eras­mus+ opravl­jala raziska­vo za dok­torsko dis­ertaci­jo. Mesto je zmes kul­tur in sto­letij. Ele­men­ti antične, bizan­tinske in otomanske arhitek­ture se spa­ja­jo s fran­coskim kla­si­ciz­mom in mod­er­no arhitek­turo. Nekoč […]

Od 27. do 29. sep­tem­bra 2018 je v Celju potekal latin­s­ki razisko­val­ni tabor, na katerem so sode­lo­vali učen­ci od šeste­ga do devete­ga razre­da z dveh ljubl­jan­skih osnovnih šol, OŠ Preži­hove­ga Voran­ca in OŠ Milana Šuš­taršiča. V inten­zivnem in ino­v­a­tivno zas­no­vanem pro­gra­mu so se otro­ci, nas­tan­jeni v Dijaškem domu Cel­je, sez­nanili z rim­skim municip­i­jem Celeia. Na […]

Gospa Veroni­ka Simoni­ti, hči pro­fe­sor­ja Pri­moža Simoni­ti­ja, je Odd­elku za klasično filologi­jo sep­tem­bra podar­i­la velik del nje­gove strokovne knjižnice. Med drago­cenos­t­mi, ki jih zapušči­na vse­bu­je in bodo odslej na voljo našim štu­den­tom, so celot­na encik­lo­pe­di­ja Der Neue Pauly: Enzyk­lopaedie der Antike (ki je bila doslej dostop­na le čital­niško), pa obširen pre­gled sred­njeveške lat­inščine, ki ga […]

Štu­den­t­ka na Odd­elku za klasično filologi­jo Nena Bobovnik je v revi­ji Primer­jal­na književnost 41.1 (2018) objav­i­la prispevek o Niko­la­ju Kemp­fu iz Strass­bur­ga (ok. 1416–1497). Gre za prve­ga avtor­ja, ki je na ozemlju današn­je Sloveni­je pisal o mist­i­ki. Kar­tuz­i­jan­s­ki menih Niko­laj Kempf je študi­ral na Duna­ju. V kar­tuz­i­jan­s­ki meniš­ki red je vstopil v kar­tuz­i­ji v Gamin­gu in je […]

Dunaj je mesto, kjer se umet­nost nikoli ne izpo­je, pravi štu­dent z Odd­el­ka za klasično filologi­jo Rok Kunt­ner, ki se je poleti vrnil z izmen­jave v okviru pro­gra­ma Eras­mus+. Še zlasti to vel­ja za vse zvrsti muz­ičnih umet­nos­ti. Staat­sop­er, Volk­sop­er, Musikvere­in ter druge ustanove s svo­ji­mi reper­toar­ji začara­jo še tako zahtevno uho. Nekat­era od teh […]

Nacional­ni fes­ti­val znanos­ti, ki ga pripravl­ja Sloven­s­ka znanstve­na fun­daci­ja, bo potekal med 25. in 27. sep­tem­brom 2018 v Ljubl­jani. Pod skrb­n­im orga­ni­zaci­jskim oče­som Žive Kham Oma­hen bo obisko­val­cem spet ponudil Antični kotiček. Letos se bo odvil na Fakul­teti za kemi­jo in kemi­jsko tehnologi­jo, Več­na pot 113, pod naslovom “Nar­a­va, človek in eksper­i­men­ti”. Čast­ni pokrovitelj fes­ti­vala […]

Nova števil­ka revi­je Primer­jal­na književnost 41.2 (2018) pri­naša tudi razpra­vo Davi­da Mov­ri­na »Chom­mo­da in hin­sidias: Kat­ulo­va c. 84 in sramoten­je par­veni­ja med antiko, rene­san­so in mod­er­no«. V svo­ji pes­mi 84 Kat­ul opisu­je Ari­ja, par­veni­ja skrom­nih korenin, ki začetkom besed kom­pulzivno doda­ja pridih, da bi vzbudil vtis izo­braženos­ti; namesto »com­mo­da« in »insidias« izgo­var­ja »chom­mo­da« in »hin­sidias«. […]

Sanc­ta mis­sa in memo­ria sanc­ti Hierony­mi cel­e­bra­ta die Domini­ca; pri­die kalen­das Octo­bris MMXVIII; hora diei XI in bap­tis­te­rio Emo­nen­si // Inšti­tut za patris­tične študi­je Vic­torini­anum na Teološ­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani in Mest­ni muzej Ljubl­jana vabi­ta k sveti maši v čast svete­mu Hieron­imu ob nje­gov­em godu v nedeljo, 30. sep­tem­bra 2018, ob 17. uri v emon­s­ki krstil­ni­ci […]

Na splet­ni strani Javne­ga štipendi­jskega, razvo­jne­ga, invalidskega in preživninskega skla­da je objavl­jen razpis za finan­ciran­je študi­jskega oziro­ma znanstvene­ga obiska štu­den­tov v tuji­ni. Namen razpisa je spod­bu­jan­je razisko­val­ne­ga sode­lo­van­ja sloven­skih štu­den­tov z ustanova­mi in razisko­val­ni­mi inšti­tu­ti v tuji­ni, kjer delu­je­jo sloven­s­ki pro­fe­sor­ji. Razlog za takšen obisk je pri­do­bitev novih znanj in spret­nos­ti na področju razisko­val­ne­ga dela. Hkrati […]

V petek, 28. 9. 2018, bodo štu­den­t­je Odd­el­ka za klasično filologi­jo v sklopu pro­jek­ta Evrop­s­ka noč razisko­val­cev na Novem trgu upri­zo­rili komedi­jo Paulus. Delo koprskega human­ista Petra Pavla Verg­er­i­ja stare­jše­ga pred­stavl­ja prvo ohran­jeno human­is­tično komedi­jo v lat­inšči­ni. Pred­sta­va bo potekala kot bral­na inter­pretaci­ja preve­dene drame in se bo začela ob 18. uri. Odmevi nove latinske […]

Pre­miera v petek, 21. sep­tem­bra 2018, ob 20.00 uri; prva ponovitev v ponedel­jek, 24. sep­tem­bra 2018, ob 20.00 uri; dru­ga ponovitev v torek, 25. sep­tem­bra 2018, ob 20.00 uri, vsak­ič Intimni oder GT22, Glavni trg 22, Mari­bor // Upri­zoritveno besedi­lo: ust­var­jal­ci pred­stave // Prired­ba: Tjaša Mis­lej in Tjaša Črnigoj (v prired­bi je uporabljenih nekaj odlomkov iz besedi­la Nebo­jše Pop-Tasića Petron­i­jev Satirikon) // Reži­ja: Tjaša Črnigoj // […]

Svo­jevrsten pok­lon poko­jne­mu pro­fe­sor­ju Pri­možu Simoni­ti­ju bo tudi lit­er­arni pogov­or o Petron­i­jevem romanu Satirikon, katere­ga pre­vod sodi med Simoni­ti­jeve največ­je pre­va­jalske dosežke. Odvil se bo v četrtek, 20. sep­tem­bra, ob 20.00 v Trubar­je­vi hiši lit­er­a­ture v Ljubl­jani v okviru cik­lusa Jet Pack. Nada Grošelj in Mua­nis Sinanović se bosta v svo­jem pogov­oru vrni­la v pretek­lost, daleč, ko […]

Odd­elek za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani je v sode­lo­van­ju z Društvom Vespes­jan  in Sloven­skim šol­skim muze­jem v petek, 28. sep­tem­bra 2018, priredil fes­ti­val Anti­ka – Noč razisko­val­cev. Fes­ti­val je potekal v obli­ki pre­da­vanj in jezikovnih delavnic za štu­dente, dijake in širšo javnost, kjer so spoz­nali razisko­valce in nji­ho­vo delo; v jezikovnih delavnic­ah pa […]

Švi­cars­ki državni sekre­tari­at za izo­braže­van­je, razisko­van­je in ino­vaci­je je objav­il razpis s štipendi­ja­mi švi­carske vlade za študi­jsko leto 2019/2020. Namen­jene so visoko motivi­ran­im mladim razisko­val­cem po mag­is­ter­i­ju ali dok­toratu. Osnovni kri­ter­i­ji za izbor so tri­je — kan­di­dat, pro­jekt in kon­tekst; komisi­ja bo ocen­je­vala akadem­s­ki pro­fil kan­dida­tov, izvirnost in metodološko teht­nost pred­la­gane­ga razisko­val­ne­ga pro­jek­ta ter akadem­s­ki […]

Zad­n­ja števil­ka revi­je Primer­jal­na književnost 41.2 (2018) pri­naša tudi razpra­vo Brane­ta Sene­gačni­ka »Human­is­tič­na bran­ja Sofoklove Antigone in human­is­tično razumevan­je humane­ga«. Za zgod­njo human­is­tično recep­ci­jo grške tragedi­je je značil­na aris­totelizira­joča inter­pretaci­ja v skladu s tedan­jim razumevan­jem Aris­totelove mis­li o tragedi­ji. V tem okviru je bila Sofoklo­va Antig­o­na razuml­je­na pred­vsem kot moral­ni nauk. O lit­er­arni in filo­zof­s­ki […]

Finančni obračun za pogod­beno leto 2018 kaže, da bodo sred­st­va za mobil­nost štu­den­tov osta­la neporablje­na. Sred­st­va osta­ja­jo, ker je uni­verza v letu 2018 pre­jela več denar­ja za mobil­nost kot v pretek­lem letu. Število pri­jav je nam­reč osta­lo podob­no. Uni­verza je zato razpisala naknad­ni razpis za študij v tuji­ni v polet­nem semes­tru 2018–2019. Za pri­ja­vo je […]

V novi števil­ki revi­je Primer­jal­na književnost 41.2 (2018) je izšla razpra­va Mar­ka Mar­inčiča “Verg­er­ij mla­jši in Pri­mož Trubar: latin­s­ki human­izem in sloven­s­ka refor­ma­ci­ja”. Sloven­s­ki refor­ma­tor Pri­mož Trubar se je v uvo­du k svo­je­mu pre­vo­du evan­geli­jev in Apos­tol­skih del (1557) pok­lonil nek­dan­je­mu koprske­mu ško­fu Petru Pavlu Verg­er­i­ju mla­jše­mu. Nek­daj vodil­ni cerkveni poli­tik, zdaj ide­olog refor­ma­ci­je, je […]

Letos juli­ja nas je zapustil akademik dr. Pri­mož Simoni­ti, pro­fe­sor in pre­va­jalec, klasični filolog, strokovn­jak za sred­njeveško, human­is­tično in rene­sančno latinite­to. Pro­fe­sor­ji in štu­den­ti Filo­zofske fakul­tete smo nje­gov spomin počastili na žal­ni seji v sre­do, 12. sep­tem­bra, ob 12h v nje­govi pre­daval­ni­ci 343 v tret­jem nad­stropju na Ašk­erče­vi 2. Foto: Mat­jaž Rebolj, Filo­zof­s­ka fakul­te­ta. Sloven­j­graš­ka […]

Min­istrst­vo za kul­turo razpisu­je štipendi­je za podiplom­s­ki študij v tuji­ni za spe­cial­izirane pok­lice v kul­turi s pričetkom finan­ciran­ja v študi­jskem letu 2018/2019.  Vred­nost razpisa je 558.558,00 EUR, rok pri­jave pa 30. sep­tem­ber 2018. Kon­tak­t­na ose­ba na min­istrstvu, pri kateri so na voljo podrob­ne­jše infor­ma­ci­je, je Neža Pre­vod­nik. Njen tele­fon je 01/369 59 87, njen elek­tron­s­ki naslov pa neza.prevodnik@gov.si. […]

Osred­n­ja human­is­tič­na knjižni­ca Filo­zofske fakul­tete je v teh dneh pre­jela pomem­b­no donaci­jo Uni­verze v Saar­brück­nu v Nemči­ji, okrog 10.000 knjig s področ­ja jezikoslov­ja, ki jih je zbral tamka­jšn­ji pro­fe­sor Rüdi­ger Schmitt. Gre za dvo­jnike, ki bodo bistveno obo­gatili študij jezikoslov­ja v Ljubl­jani ter zapol­nili prenekatero lukn­jo v sloven­skih kat­a­logih. V začetku sep­tem­bra so se v […]

Nova števil­ka revi­je Primer­jal­na književnost 41.2 (2018) pri­naša tudi razpra­vo Mate­ja Hriberš­ka “Drobec iz latinske ust­var­jal­nos­ti na Slovenskem v obdob­ju human­iz­ma: latin­s­ka avto­bi­ografi­ja Žige Her­ber­steina Gratae pos­ter­i­tati”. Human­izem na Slovenskem je zahtev­na in v neka­ter­ih ozir­ih še pre­ma­lo raziskana tem­ati­ka. Enako vel­ja tudi za human­is­tično latin­sko lit­er­arno ust­var­jal­nost pri nas. Zan­imi­vo je, kako je med […]

V novi števil­ki revi­je Primer­jal­na književnost je izšla razpra­va Son­je Weiss z naslovom »Orpheus pro quoli­bet sapi­ente et elo­quente: stran­pota v sred­njevešk­ih inter­pretaci­jah mita o human­izaci­ji človešt­va«. Prispevek se osre­do­toča na vlo­go, ki jo ima Orfej pri sred­njevešk­ih avtor­jih. Ti so dva najbolj znana moti­va tega mita (Orfe­je­vo in Evridiki­no ljubezen­sko zgod­bo ter pevčev vpliv […]

Od kod pri­ha­ja danes tako vsak­dan­ja bese­da “nor­ma”? Kakšne raz­like se kaže­jo med naslavl­jan­jem mošk­ih in žen­sk v indo­evrop­skih jezik­ih? S tema in še s števil­ni­mi vprašan­ji, ki sega­jo na področ­je jezikoslov­ja (eti­mologi­je, soci­ol­ingvis­tike), književnos­ti in tudi pre­vodne kri­tike, se je ukvar­jal akademik Milan Grošelj (1902–1979), klasični filolog in jezikoslovec. Pre­rez nje­gov­e­ga znanstvene­ga dela pri­naša […]

Pre­brali smo, da se Lada Kašte­lan, ki je Evripi­dove Bahkan­tke preved­la v žlaht­no hrvašči­no, »izri­jekom dis­tan­ci­ra od fem­i­nis­tičko­ga pokre­ta« in da sta »živ­ot žene i žen­s­ka psi­ha njez­i­na pri­mar­na preoku­paci­ja«. Neko­liko nas je zaskr­be­lo. Nat­u­ral­is­tič­na regre­si­ja v žen­sko bit je nekaj, česar si leta 2018, ki ga bo giban­je #καὶ_ἐγώ tako ali dru­gače zaz­namova­lo, ne […]

Nemš­ka akadem­s­ka služ­ba za izmen­ja­vo (DAAD), največ­ja orga­ni­zaci­ja za izmen­ja­vo štu­den­tov in razisko­val­cev na sve­tu, je bila ustanovl­je­na leta 1925. Zavze­ma se za inter­na­cional­izaci­jo nemšk­ih uni­verz ter pod­pi­ra s tem povezane dejavnos­ti v Evropi in na drugih celi­nah. Letos nudi po naročilu Zvezne repub­like Nemči­je za leto 2019 oziro­ma za študi­jsko leto 2019/2020 nasled­nje možnos­ti […]

Preživl­jan­je polet­nih dni ob učen­ju razbi­ran­ja star­ih gršk­ih pisav na bizan­tinskih rokopisih, popold­nevov ob pre­da­van­jih strokovn­jakov za pripravl­jan­je kri­tičnih izdaj ter večerov v pubu ob pin­ti piva v skupinskem tran­skribi­ran­ju kakšne Aristo­fanove drame v rokopisu iz 10. sto­let­ja, zgolj za vesel­je … Oxford­s­ka polet­na šola grške pale­ografi­je se na vsak­ih nekaj let odvi­ja v okviru […]

V juli­ju 2018 se je na Cen­tru za pedagoško izo­braže­van­je in na Odd­elku za klasično filologi­jo začel pro­jekt z naslovom »Pripra­va vse­binske in struk­turne zas­nove ter vzorčne baze za novi grško-sloven­s­­ki slo­var«. Pri pro­jek­tu sodelu­je ena­jst lju­di, od tega sedem štu­den­tov z Odd­el­ka za klasično filologi­jo — Anja Božič, Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič, Maša Poljšak Kus, […]

V odd­a­ji Kul­turni fokus na Prvem pro­gra­mu Radia Sloveni­ja se je 6. juli­ja 2018 nov­inar­ka Mag­da Tušar pogo­var­jala s klasičn­i­mi filolo­gi Nado Grošelj, Markom Mar­inčičem in Davidom Movri­nom. Bese­da je tekla o staror­imskem liriku Kat­u­lu in o družbeni kli­mi, poli­tičnih dogod­kih in razvo­ju književnos­ti v času, ko je Kat­ul živ­el. Povod za radi­js­ki premis­lek o […]