Otrok je oče moža, so menili romantiki; in eden najbolj simpatičnih pasusov v Utrinkih ugaslih sanj jim pritrjuje z zgodbo o tem, kako se je desetletnemu Kajetanu začelo obzorje dramatično širiti že v četrtem razredu. »Vsak dan sem se takoj, ko sem prišel iz šole domov, že med vrati zadrl: Cajtenge! Hočem današnje cajtenge! – Potem sem zagrabil Slovenca, […]

Poletno šolo klasičnih jezikov organizira Oddelek za klasično filologijo FF UL v sodelovanju z Društvom za antične in humanistične študije Slovenije. Letošnja je že šesta in bo potekala v Celju, na ta prostor se bo navezal tudi večji del njenega programa. Udeleženci se bodo učili latinskega, starogrškega ali novogrškega jezika (po lastni izbiri) ter sodelovali pri predavanjih in […]

Baza Oxford Scholarly Editions Online velja za enega kronskih draguljev v portfelju založbe Oxford University Press. Raziskovalci izpostavljajo njeno inovativnost, njen transformativni potencial tako za raziskave kot za poučevanje. Zajema temeljne klasične avtorje od antike do renesanse, v vrhunskih izdajah s komentarji in prevodi. Ponuja torej več kot dve tisočletji intelektualne zgodovine na področju filozofije, zgodovine, religije, klasične […]

V letošnjem letu mineva dvesto let od začetka protiturške vstaje v Grčiji in prav toliko let od Ljubljanskega kongresa. Ob tej priložnosti sta na Oddelku za klasično filologijo FF UL nastala film in razstava, posvečena Joannisu Kapodistriasu (1776−1831).

KDAJ: 31. maj–3. junij (od ponedeljka do četrtka) 2021 KJE: Atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, Ljubljana Dogodek bo potekal v fizični prisotnosti občinstva (po načelu PCT), referati se bodo tudi sproti snemali in v živo predvajali po YouTube. Povezava na prenos bo objavljena pred začetkom simpozija. Na dnu te strani bodo med simpozijem odprte tudi povezave […]

V septembru je na Filozofski fakulteti začela delovati nova spletna stran. Z njo dobivajo novo, skupno spletišče tudi vsi oddelki fakultete. Institucija se je tako končno znašla pod isto virtualno streho, ki pa vendarle omogoča dovolj specifičnih rešitev za ohranjanje raznolikosti. Nova spletna stran prinaša sodobno vizualno podobo, je prijaznejša do uporabnikov različnih mobilnih naprav in […]

Oddelek za klasično filologijo je sklenil novo pogodbo o izmenjavi z univerzo v Freiburgu. Univerzo Alberta Ludwiga v Freiburgu (Albert-Ludwigs-Universität Freiburg), javno raziskovalno univerzo s sedežem v deželi Baden-Württemberg, so že leta 1457 ustanovili Habsburžani kot drugo univerzo na svojem ozemlju, takoj za dunajsko. Kot je bilo za tisti čas značilno, je imela štiri fakultete – teologijo, pravo, medicino in filozofijo; […]

Založba Brill je Univerzi v Ljubljani ter OHK omogočila trajni dostop do suplementov enciklopedije Brillov Novi Pauly (Der Neue Pauly – DNP). Suplementi so bili v Nukovem Mrežniku sicer na voljo že od začetka marca, kot kažejo statistike, je bil odziv velik. Po novem bo dostop omogočen trajno. Dostop do osnovne enciklopedije je Univerza v Ljubljani v povezavi z Nukom […]

Ustanova patra Stanislava Škrabca v skladu z Aktom o ustanovitvi z dne 12. 12. 2003 in Pravili Ustanove patra Stanislava Škrabca z dne 10. 3. 2004 objavlja javni razpis za štipendije v študijskem letu 2020─2021. To so: a) enoletne štipendije za drugostopenjski magistrski študij slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; b) enoletne štipendije za doktorski študij študentom za področje […]

V sklopu enajstega Grošljevega simpozija je obiskovalcem letos prvič na voljo tudi pravcati knjižni sejem, na katerem sodeluje kar devet založb; vse so poslale precej več kot le naslov ali dva. Enkratni prizor z barvito pahljačo filološke knjižne produkcije v slovenskem prostoru je nastal na pobudo požrtvovalnih študentov klasične filologije (kudos zlasti Domnu Iljašu) in bo v atriju […]

Osrednja tema letošnjega enajstega Grošljevega simpozija, ki bo potekal od 3. – 5. marca (od torka do četrtka) 2020 v atriju ZRC SAZU, Novi trg 2, bodo meseci in letni časi od antike do renesanse. Prvi dan (torek, 3. marec) Čas in koledar v starem veku: mit in teorija 16.00 · Odprtje simpozija 16.05 · Milena Mileva Blažić Antično […]

Nova številka revije Clotho prinaša članek Tomaža Potočnika in Mateja Hriberška o tem, kakšna je vloga konteksta pri modalnih označevalcih, z naslovom​“Investigating the Semantic Development of Modal Markers: The Role of Context”. Članek se posveča raziskovanju slovnične kategorije modalnosti. Osredotoča se na semantične spremembe pri modalnih označevalcih v latinščini. Avtorja najprej pojasnita problematičnost kategorije modalnosti, ki je […]

Nova številka revije Clotho prinaša članek Andreje Inkret z naslovom »Aias Mastigophoros: Divine Ostentation within a Play.« Avtorica svojo razpravo osredotoča na prizor v začetnem delu Sofoklejevega Ajanta (66–133). Scenografski prijem, na katerega tu naleti bralec oziroma gledalec, je v korpusu ohranjene antične dramatike nemara edinstven. Atena je Ajanta pahnila v blaznost. Misleč, da mori sovražnike, je v resnici pobijal drobnico. […]

Britanska klasična filologinja Sonya Nevin in računalniški programer Steve Simons že vrsto let sodelujeta v projektu Panoply Vase Animation Project, v okviru katerega oživljata poslikave antičnih vaz. S kratkimi animacijami, tokratna je posvečena Sapfinemu fragmentu 44, dajeta poslikavam novo življenje. Njuno delo postaja stalnica v muzejih, šolah in drugih izobraževalnih ustanovah po vsej Evropi. Avtorica k projektu pristopa s svojim poznavanjem […]

Konec junija in v začetku julija bo potekala že peta poletna šola klasičnih jezikov v Grčiji. Namenjena je dijakom splošnih in klasičnih gimnazij iz Slovenije in zamejstva ter njihovim profesorjem. Poletno šolo organizira Društvo za antične in humanistične študije Slovenije v sodelovanju z Oddelkom za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Letošnja poletna šola bo potekala od 25. junija […]

Geoffrey Horrocks je zaslužni profesor za področje primerjalnega jezikoslovja na Univerzi v Cambridgeu. Je klasični filolog ter jezikoslovec s področja skladnje in zgodovinskega jezikoslovja. V središču njegovega zanimanja je zgodovina in struktura grškega jezika – starogrškega, pa tudi bizantinskega in novogrškega. Je avtor številnih člankov in monografij, nekateri izmed njih so postale referenčna dela. Njegove monografije vključujejo delo […]

Mark Janse je diplomiral iz klasične filologije (1981) in jezikoslovja (1985). Leta 1995 je na Univerzi v Gentu doktoriral s področja grškega in latinskega jezika in jezikoslovja. Je raziskovalni profesor za področje stare in maloazijske grščine na Univerzi v Gentu in obenem član Harvardske univerze. Na raziskovalnem področju se posveča jezikoslovju in narečjeslovju stare in nove grščine, homerskemu […]

Od 13. do 16. januarja 2020 bo na obisku v Ljubljani Brian Joseph, znanstvenik s področja grškega in zgodovinskega jezikoslovja ter jezikoslovja balkanskih jezikov. Kot je zapisal v predstavitvi na portalu The Linguist List, ga je na jezikoslovno pot pripeljalo navdušenje nad latinščino in grščino. Še posebej močan vtis je nanj napravilo dejstvo, da je zgodovino grškega jezika […]

V sredo, 15. januarja 2020, bo Cankarjev dom v okviru festivala Na Olimpu gostil dogodek, posvečen grškemu jeziku in njegovi dolgi zgodovini. Na konferenci z naslovom »Pogledi na grško jezikoslovje« bo nastopila vrsta mednarodnih strokovnjakov s področja grškega jezika. Med njimi bodo Brian D. Joseph (Ohio State), Geoffrey Horrocks (Cambridge), Mark Janse (Gent & Harvard) ter Spyridoula Varlokosta (Atene), […]

Dan pred univerzinim rojstnim dnem, 2. decembra 2019, je dekan Filozofske fakultete dr. Roman Kuhar podelil nagrade za najboljša magistrska dela. Nahtigalova nagrada, tokrat sta bili dve, je bila pospremljena s posebno svečanim poudarkom, dr. Rajku Nahtigalu so prav letos, ob stoletnici fakultete, ki jo je pomagal ustanoviti, v avli odkrili kip. Nagrajenka Anja Božič je v svoji […]

Dr. Petra Mutlova je izredna profesorica na Oddelku za klasične študije na Masarykovi univerzi v Brnu. Področje njene raziskovalne dejavnosti so jezik, književnost in kultura latinskega srednjega veka, še posebej analiza rokopisov in tekstna kritika. Že nekaj časa intenzivno raziskuje Jana Husa in češko reformacijo. To je tema njenih številnih objav, med drugim prispevka, s katerim je […]

Enajsti Grošljev simpozij bo v letu 2020 potekal od torka, 3. marca, do četrtka, 5. marca, v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani. Znanstveno srečanje z naslovom »Meseci in letni časi od antike do renesanse« bo posvečeno načinom, na katere so ljudje v starem, srednjem in deloma še v novem veku doživljali, sistematizirali in umetniško obravnavali pojave, kot […]

Študenti Oddelka za klasično filologijo velikokrat gostujejo po šolah, kjer pripravljajo predstavitve z latinščino, staro in novo grščino. Tako si nabirajo pedagoške izkušnje. Obenem latinščino in grščino približujejo tistim, ki se s temi vsebinami v okviru rednega pouka ne srečajo. Z različnimi delavnicami so v preteklem letu gostovali na OŠ Kolezija ob dnevu jezikov, na OŠ Ketteja in Murna, na […]

Društvo slovenskih književnih prevajalcev je letošnjo Jermanovo nagrado namenilo Sonji Weiss. Nagrado so ustanovili za posebno uspele prevode družboslovnih in humanističnih besedil iz tujih jezikov. Tokrat za prevod Plotina, ki ga je lani izdala Slovenska matica. Podelili jo bodo v četrtek, 7. novembra, ob 19.30 na sedežu Društva slovenskih književnih prevajalcev. »Prevajalka se je suvereno spopadla […]

Hieronymus noster, the international symposium on the 1600th anniversary of death of Jerome, will take place in Ljubljana on October 24th–26th, 2019, at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. It is being organised by the Slovenian Academy of Sciences and Arts; the Universities of Ljubljana, Zagreb, Graz, and Warsaw; Central European University (CEU); International […]

Oddelek za klasično filologijo ter Oddelek za slavistiko FF UL sta z Univerzo v Kölnu podpisala dogovor o dvojnem magistrskem študiju. Köln v projektu sodeluje z interdisciplinarnim magistrskim programom »Kulturna in intelektualna zgodovina med vzhodom in zahodom« na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Program je osredotočen na zgodovino kulturnih stikov med vzhodno in zahodno Evropo na področju filologije ter kulturne in intelektualne […]

Bavarska Akademija znanosti (Bayrische Akademie der Wissenschaften) išče sodelavca ali sodelavko na projektu Thesaurus linguae Latinae. Rok za oddajo prijav je konec oktobra. Akademija s sedežem v Münchnu je ena najstarejših akademij znanosti v Nemčiji in eden najmočnejših raziskovalnih centrov v državi. Med cilje Akademije sodi mreženje raziskovalcev različnih področij in držav in spodbujanje mladih, teži pa tudi k vzpostavljanju […]

Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v sodelovanju s KD Vespesjan, s Slovenskim šolskim muzejem, z Mestnim Muzejem Ljubljana, MGML in z Galerijo Cankarjevega doma v okviru projekta Noč raziskovalcev (Humanistika, to si ti!) v petek, 27. septembra 2019 vabi na festival Antika. I. Interaktivne delavnice (Foersterjev vrt za Filozofsko fakulteto) 1. Sprehod po antični Emoni Ste vedeli, da je […]

Letos je v Zadru med 27. avgustom in 5. septembrom prvič potekala poletna šola latinske epigrafike. Namenjena je bila magistrskim in doktorskim študentom antične zgodovine in klasične filologije. Med petnajstimi udeleženci iz Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Italije, Kitajske, Nemčije in Poljske je bila tudi slovenska študentka na Oddelku za klasično filologijo FF UL, Klara Marija Keršič. […]

Letošnja, že četrta, poletna šola klasičnih jezikov je potekala med 22. in 30. junijem 2019 na Peloponezu. Pripravili so jo Oddelka za klasično filologijo in zgodovino FF UL ter Društvo za antične in humanistične študije Slovenije. Poletna šola je bila do sedaj najštevilčnejša. Udeležilo se je je 36 dijakov slovenskih klasičnih in splošnih gimnazij ter 13 […]

V sredo, 29. maja, bo Oddelek za klasično filologijo pri zaključni uri Uvoda v latinsko in grško filologijo pripravil ekskurzijo po antični Emoni. Izhodišče bo Mestni muzej Ljubljana, ki v kleti med drugim skriva rimsko cesto. Na ogled bo tudi modra posoda z reliefom in grškim napisom, najdena pri arheoloških izkopavanjih Gosposvetske ceste. V sklopu srečanja bo zajet tudi […]

Oddelek za klasično filologijo je v povezavi z Oddelkom za slovanske študije ter Oddelkom za primerjalno in splošno jezikoslovje sklenil novo pogodbo o izmenjavi z univerzo v Jeni. Univerza Friedricha Schillerja Jena (Friedrich-Schiller-Universität Jena, skrajšano Uni Jena) je javna raziskovalna univerza v nemški deželi Turingiji. Ta se po velikosti in prebivalstvu lahko primerja s Slovenijo. Tamkajšnja univerza je bila ustanovljena leta 1558. […]

Ustanova patra Stanislava Škrabca je objavila javni razpis za dodeljevanje štipendij v študijskem letu 2019/20. Na voljo je tudi Škrabčeva štipendija za klasične filologe. Potegovati se je mogoče za: a) enoletne štipendije za drugostopenjski magistrski študij slovenskega jezika, slovanskih jezikov, klasične filologije ter splošnega in primerjalnega jezikoslovja; b) enoletne štipendije za doktorski študij študentom za področje […]

Učenci devetega razreda OŠ Prežihovega Voranca letos v okviru izbirnega predmeta Raziskovanje domačega kraja sodelujejo na festivalu Turizmu pomaga lastna glava. Pri projektu sodelujejo tri mentorice, profesorica geografije Rosana Uršič, profesorica likovne umetnosti Alenka Ložar Borko in profesorica latinščine Julija Hoda. Tema letošnjega festivala je »turistični spominek mojega kraja«. Na podlagi dolgoletne latinske tradicije na šoli […]

V ciklusu javnih predavanj »Govori FF«, s katerim bo Filozofska fakulteta v aprilu obeležila svojo prihajajočo stoletnico, bo v torek, 2. aprila, predaval tudi Marko Marinčič z Oddelka za klasično filologijo. Njegovemu prispevku bo naslov »Humaniores litterae in nacionalna kultura«. Predavanje bo ob 18h v predavalnici 34. »Kot dobro veš, pri nas gospoduje zaničevanje lepih umetnosti in humanistične izobrazbe.« Približno […]

Klasična filologinja in papirologinja Ekaterini Koroli, ki je doktorirala na Univerzi v Atenah, v zadnjem času kot podoktorska raziskovalka deluje na Dunajski univerzi, na Inštitutu za zgodovino starega veka, papirologijo in epigrafiko. V raziskovalnem delu se posveča papirologiji in paleografiji ter starogrškemu jeziku in književnosti s poudarkom na epistolografiji poklasične dobe. Njene raziskave so namenjene tudi besediloslovju, materialni kulturi […]

Narodna galerija in Oddelek za klasično filologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani vabita na javno branje Homerjeve Iliade, ki bo v galerijskih prostorih na Prešernovi 24, ob Robbovem vodnjaku, v petek, 22. marca ob 10h. Z dogodkom se Ljubljana pridružuje mestom po vsem svetu, na šestih celinah, kjer bodo istega dne ob isti uri na skoraj dvesto prizoriščih […]

Uredniki, avtorji in prevajalci so v ponedeljek, 25. februarja 2019, ob 11. uri v dvorani Slovenskega gledališkega inštituta, Mestni trg 17, predstavili knjige, ki so v letu 2018 izšle v knjižnih zbirkah KUD Logos. Podatki o knjigah so dostopni tudi na spletu. Informacije in naročila: knjigarna.logos@gmail.com. Knjiga štiriindvajsetih filozofov (112 str. / 15.00 €) Knjiga štiriindvajsetih filozofov je verjetno nastala v 12. […]

V sredo, 27. februarja, bo v Nuku od 11.20 do 13.00 potekal začetni tečaj orodja EndNote Online za klasične filologe. EndNote omogoča zbiranje informacij iz elektronskih in tradicionalnih virov. Ponuja tudi organizacijo tako pridobljenih referenc ter oblikovanje referenc bodisi za bibliografije bodisi za citiranje v opombah med pisanjem seminarske naloge, članka, diplome, magisterija itd. Povezava z urejevalnikom in bazami podatkov […]

V torek, 19. februarja 2019, bo ob 11. uri v dvorani Slovenske matice na Kongresnem trgu 8/I predstavitev drugega dela Plotinovih Zbranih spisov v slovenskem prevodu. Knjiga obsega traktate, ki so po kronološkem vrstnem redu oštevilčeni od 22 do 33. Med njimi so Plotinove razprave o duši, znamenita razprava o umski lepoti, o motrenju, polemični traktat proti gnostikom in drugi pomembni […]

Oddelek za klasično filologijo FF UL, zloženka za informativni dan (pdf) Oddelek za klasično filologijo deluje na Univerzi v Ljubljani od njene ustanovitve leta 1919. Na njem je predavala vrsta pomembnih raziskovalcev in prevajalcev. Zlasti znani so Fran Bradač, Milan Grošelj, Anton Sovre, Erika Mihevc Gabrovec, Kajetan Gantar in Primož Simoniti. Ti so klasično filologijo na […]

Na retoriko smo nekako pozabili, sem pomislil, ko sem ob prebiranju jezikoslovne razprave o jeziku v času nacizma naletel na videoposnetek Hitlerjevega govora. Ujeli smo se v past, na katero opozarja že Mark Fabij Kvintilijan v svoji Šoli govorništva: »Brž ko je jezik postal vir zaslužka in ko so se ljudje navadili izrabljati dobrine govorništva v slabe namene, so tisti, ki so veljali za […]

Oddelki za arheologijo, klasično filologijo, umetnostno zgodovino in zgodovino v poletnem semestru pripravljajo strokovno ekskurzijo v Raveno, ki bo trajala tri dni, od četrtka 11. do sobote 13. aprila. Namestitev je predvidena v triposteljnih in štiriposteljnih sobah, cena bo odvisna od števila prijavljenih, vide infra. Plačilo bo možno v dveh obrokih, predvidoma konec februarja in konec marca. Zbiranje prijav […]

Slovenska matica vabi na recital Pridih renesanse v literaturi in glasbi. Izvedla ga bosta Brane Senegačnik z branjem poezije iz svoje nove zbirke ter Boris Šinigoj z lutnjo v dvorani Slovenske matice, v ponedeljek, 4. februarja, ob 19.00. Nastopila bosta v okviru dneva odprtih vrat ob stopetinpetdesetletnici te ustanove v njeni dvorani na Kongresnem trgu 8/1. Zakaj si? Kje si? Kaj je to, […]

V četrtek, 28. marca 2019, se bo Škofja Loka za nekaj ur preoblekla v antiko in postala Locopolis, fiktivna rimska naselbina. Po njej se bodo obiskovalci lahko sprehajali in izmenjevali izkušnje ter informacije v stilu živega igranja vlog (LARP). Imeli bodo tudi posebno valuto ter bodo za nekaj časa dejansko zaživeli po antično. Dogajanje je del srečanja petih slovenskih klasičnih […]

Nagrado »Miloš N. Đurić« za najboljši prevod poezije v srbščino v letu 2018 – ekvivalent slovenski Sovretovi nagradi, prav tako poimenovan po klasičnem filologu, prevajalcu Homerja, Platona, Plutarha in Lukijana – je prejel Pavle Rak. Žirija je nagradila njegov prevod poezije Braneta Senegačnika, ki je v obliki antologije Tišina i druge pesme izšla pri beograjski založbi Treći trg. Tišina, ki navaja k petju […]

Sredi januarja so na velikem odru MGL premierno uprizorili trilogijo Ta nesrečni rod (This Restless House) avtorice Zinnie Harris, zasnovano po motivih Ajshilove Oresteje. Trilogija sledi antični zgodbi skozi oči žensk. Namesto Agamemnona in Oresta sta v središču Klitajmestra in Elektra (Jette Ostan Vejrup in Nina Rakovec). Avtorico bolj kot krvava dejanja, bolj kot žrtvovanje in […]

Poletno šolo organizira Društvo za antične in humanistične študije (DAHŠ) Slovenije v sodelovanju z Oddelkom za klasično filologijo ter Oddelkom za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Namenjena je dijakom splošnih in klasičnih gimnazij iz Slovenije in zamejstva, ki jih zanimata latinski in grški jezik in kultura, ter njihovim profesorjem. Trajala bo od 22. do 30. junija 2019. Letošnja […]

The International Symposium on the 1600th Anniversary of Jerome’s Death, Hieronymus noster, will take place in Ljubljana, on October 24th–26th, 2019, at the Slovenian Academy of Sciences and Arts. It is being organised by the Slovenian Academy of Sciences and Arts; the Universities of Ljubljana, Zagreb, Graz, and Warsaw; Central European University (CEU); International Network of Excellence​“Europa Renascens”; […]

Mednarodni simpozij ob 1600-letnici Hieronimove smrti z naslovom Hieronymus noster se bo odvil v Ljubljani, 24.–26. oktobra 2019, v dvorani SAZU. Organizirajo ga Slovenska akademija znanosti in umetnosti; univerze v Ljubljani, Zagrebu, Gradcu in Varšavi; Srednjeevropska univerza na Dunaju (CEU); mednarodna mreža Europa Renascens; projekt DANUBIUS (Université de Lille); in Institut des Sources chrétiennes. Programska usmeritev Hieronyme, veni foras, »Hieronim, pridi […]

V zadnji številki revije Keria 20.1 (2018) je izšel članek Davida Movrina »Urejanje Ovidijevih Metamorfoz v prevodu dr. Joža Lovrenčiča: novo gradivo«. Urejanje prevoda Metamorfoz, ki ga je v neobjavljenem rokopisu zapustil Joža Lovrenčič (1890–1952), je pripeljalo do odkritja dveh pesniških zbirk, ki sta po njegovi smrti ostali neobjavljeni v družinskem arhivu. Prva ima naslov zbirka »Nič Niče […]

Digitalna zbirka Brillov Novi Pauly vsebuje angleško izdajo temeljne enciklopedije za antiko Der Neue Pauly (DNP). V nemščini jo od leta 1996 dalje izdaja založba JB Metzler, v knjižnici Oddelka za klasično filologijo na Filozofski fakulteti je tiskana izdaja že od samega začetka. Odlikujeta jo širok razpon in visok akademski standard. Pristop v DNP je interdisciplinaren in sodoben. Predstavitev je pregledna, […]

Študent na Oddelku za klasično filologijo Kajetan Škraban je v reviji Keria 20.1 (2018) objavil članek z naslovom »Spol, žanr in nasledstvo«, v katerem raziskuje Stacija, rimskega epskega pesnika (ok. 45–96 po Kr.). Prispevek je posvečen recepciji Ahileide, Stacijevega epskega fragmenta, v baročni operi. Že v Stacijevem delu se na specifičen način povežejo problematike spola, nasledstva in žanra, in to […]

V ponedeljek, 17. decembra 2018, bo ob 12:10 v predavalnici 325 na FF UL Anja Božič zagovarjala magistrsko delo z naslovom »Niso namenjene v tisk, Tebi velja njih obisk: Neobjavljena dela dr. Joža Lovrenčiča – pesniška zbirka Nič Niče, kronika Brat Honorat in prevod Ovidijevih Metamorfoz«. Mentorja pri nalogi sta bila doc. dr. David Movrin in izr. prof. […]

V sredo, 12. 12., bo ob 18.00 v učilnici 102 na Filozofski fakulteti v Ljubljani predaval doc. dr. Andrej Gaspari z Oddelka za arheologijo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Tema bo »Pokopališče emonske zgodnjekrščanske skupnosti na Ajdovščini v Ljubljani: pregled zgodovine raziskav in nova spoznanja«. Predavatelj bo predstavil novejša odkritja z izkopavanj, ki so potekala na področju Ajdovščine v Ljubljani v letih 2017 in […]

Četrto pesniško-znanstveno srečanje z naslovom O jeziku poezije, na katerem bo svoj prispevek o minevanju in poeziji predstavil tudi Brane Senegačnik z Oddelka za klasično filologijo, nadaljuje vsakoletno prizadevanje za zbližanje poezije in znanosti. Tematiziranje ostre ločnice med omenjenima miselno-raziskovalnima sferama omogoča nadaljnje refleksije in precizacije obeh pojavov. Namen tega ni večja ohlapnost terminologije ali scientifikacije poetičnega, temveč medsebojno […]

Na Oddelku za klasično filologijo bo v torek, 4. decembra, ob 14.40 v predavalnici 345 potekala predstavitev novega razpisa za študijsko izmenjavo. Predstavila ga bosta vodja Mednarodne pisarne FF Anja Golec ter oddelčni koordinator za izmenjavo David Movrin. O svojih izkušnjah s študijem v tujini bodo spregovorili tudi Ana Bembič, Anja Božič, Klara Keršič, Rok Kuntner, Matic Mahnič, Nataša Pintarič, […]

Jubilejni deseti Grošljev simpozij bo potekal od torka, 5. marca, do četrtka, 7. marca 2019, v atriju ZRC SAZU na Novem trgu 2 v Ljubljani. Znanstveno srečanje z naslovom »Potovanja in prevoz v antiki in latinskem srednjem veku« bo posvečeno načinom in sredstvom potovanja v starem in srednjem veku. Raziskovalo bo fizična potovanja, h katerim sodijo tudi prevozna sredstva, ceste, napisi […]

Prvi letošnji Philocafe, ki ga bo v petek, 16. novembra 2018, od 19. do 21. ure v ljubljanski kavarni Slamič na Kersnikovi 1 vodil Boris Šinigoj, bo imel naslov: »Homerjeva modrost in filozofija?« Gosta bosta prevajalka Homerjeve Iliade Jelena Isak Kres ter David Movrin z Oddelka za klasično filologijo. Kot je pri teh srečanjih navada, bosta najprej gosta predstavila svoj pogled […]

V torek, 23. oktobra 2018, nas je v 95. letu zapustil slovenski klasični filolog dr. Alojz Rebula. Bil je vsestranski mislec, pisatelj, esejist, dramaturg, prevajalec in akademik. Na študij klasične filologije se je vpisal takoj po koncu vojne. Na ljubljanski Filozofski fakulteti je diplomiral leta 1949. Doktorsko disertacijo o slovenskih prevodih Dantejeve Božanske komedije je leta 1960 […]

Vzorčna baza za novi grško-slovenski slovar, ki vključuje gesla od Z (zeta) do K (kappa), je nastala v okviru razpisa Študentski inovativni projekti za družbeno korist 2016–2020. V projektu so sodelovali študenti Oddelka za klasično filologijo Nena Bobovnik, Anja Božič, Rok Kuntner, Nataša Martina Pintarič, Maša Poljšak Kus, Meta Skubic in Sergej Valijev; Urška Gruden s Centra za pedagoško […]

Med dobitniki priznanj, s katerimi Študentski svet Filozofske fakultete obeležuje študijsko, pedagoško in strokovno odličnost, prepoznano tako s strani študentov kot profesorjev, sta letos kar dva nagrajenca z Oddelka za klasično filologijo. Anja Božič je dobila priznanje za študentsko organiziranje in obštudijsko dejavnost, David Movrin pa za nadpovprečno pedagoško delo. Strokovnost in inovativnost Za Anjo Božič so v obrazložitvi […]

Na Fakulteti »Artes liberales« Univerze v Varšavi, ki jo z Oddelkom za klasično filologijo na ljubljanski Univerzi veže že desetletje ustvarjalnega sodelovanja, so čez poletje pripravili film in fotografije z niza delavnic, ki so ga priredili maja. Njihov naslov je bil »Sedanjost sreča preteklost«, odvijale pa so se v okviru projekta »Naše mitično otroštvo: recepcija klasične antike v kulturi otrok […]

Študenti Oddelka za klasično filologijo so uredili in izdali zbornik prispevkov s tretje regionalne študentske konference GLAS (Graecae Latinaeque Antiquitatis Studentes), ki se je lani odvila v Ljubljani. Izšel je v tiskani in elektronski obliki. Konferenca je potekala julija 2017 in je sledila beograjski (2015) in sofijski (2016), leta 2018 pa so jo organizirali v Skopju. Udeležili so se je […]

Še danes je mogoče zagovarjati trditev, da so antični zgodovinarji med najboljšimi vseh časov. Recimo med deset največjih zgodovinarjev vseh časov bi brez pomisleka uvrstil Herodota, Tukidida, Polibija, Salustija in Tacita. Napaka pa je misliti, da če vzamemo v roke njihovo zgodovinsko delo, beremo posnetek »resnice«, pojasnjuje Gregor Pobežin. O Trubarju vemo veliko, zelo malo pa je […]

Atašejka za znanstveno in univerzitetno sodelovanje s Francoskega inštituta Marion Moreau bo na Filozofski fakulteti predstavila štipendije francoske vlade ter praktične informacije glede študija in bivanja v Franciji. Predstavitev bo potekala v četrtek, 18. oktobra 2018, s pričetkom ob 10. uri v Modri sobi (št. 526) na vrhu stopnic v petem nadstropju ter bo v angleškem jeziku. Štipendije za študij na stopnjah Master 1 ali Master […]

Evropska digitalna platforma za kulturno dediščino Europeana omogoča tudi dostop do besedil, ki so jih v antiki vklesali na kamen ali zapisali na kovino in druge obstojne materiale. Europeanina mreža EAGLE (Europeana network of Ancient Greek and Latin Epigraphy) združuje štiri glavne epigrafske baze podatkov. To so EDB (Epigraphic Database Bari), EDH (Epigraphisches Datenbank Heidelberg), HEpOnline (Hispania Epigraphica […]

Stara grščina, filozofija, latinska paleografija, Homer v latinskih prevodih, pisava linear B – vseh teh področij se je dotaknila poletna šola o Homerju, ki je letos na University College v Londonu potekala že tretjič zapored. Vodil jo je dr. Antony Makrinos, trajala pa je od ponedeljka, 23. julija, do petka, 27. julija 2018. Letos je bilo udeležencev čez 120. […]

Od leta 2015 dalje pod okriljem Evropske komisije v okviru raziskovalnega programa COST teče projekt AELAW (Ancient European Languages and Writings), kjer so se povezali strokovnjaki za različne antične evropske jezike in pisave. Namen projekta je ustvariti digitalno zbirko, ki bo dostopna na medmrežju in s katero bodo postali napisi v teh fragmentarno ohranjenih jezikih dostopni širši javnosti. […]

Solun, drugo največje grško mesto, ima čisto drugačen čar od atenskega. Tako se zdi Lari Unuk, študentki Oddelka za klasično filologijo, ki je letos tam s pomočjo programa Erasmus+ opravljala raziskavo za doktorsko disertacijo. Mesto je zmes kultur in stoletij. Elementi antične, bizantinske in otomanske arhitekture se spajajo s francoskim klasicizmom in moderno arhitekturo. Nekoč se je […]

Od 27. do 29. septembra 2018 je v Celju potekal latinski raziskovalni tabor, na katerem so sodelovali učenci od šestega do devetega razreda z dveh ljubljanskih osnovnih šol, OŠ Prežihovega Voranca in OŠ Milana Šuštaršiča. V intenzivnem in inovativno zasnovanem programu so se otroci, nastanjeni v Dijaškem domu Celje, seznanili z rimskim municipijem Celeia. Na samostojni delavnici v celjskem lapidariju ter […]

Gospa Veronika Simoniti, hči profesorja Primoža Simonitija, je Oddelku za klasično filologijo septembra podarila velik del njegove strokovne knjižnice. Med dragocenostmi, ki jih zapuščina vsebuje in bodo odslej na voljo našim študentom, so celotna enciklopedija Der Neue Pauly: Enzyklopaedie der Antike (ki je bila doslej dostopna le čitalniško), pa obširen pregled srednjeveške latinščine, ki ga […]

Študentka na Oddelku za klasično filologijo Nena Bobovnik je v reviji Primerjalna književnost 41.1 (2018) objavila prispevek o Nikolaju Kempfu iz Strassburga (ok. 1416–1497). Gre za prvega avtorja, ki je na ozemlju današnje Slovenije pisal o mistiki. Kartuzijanski menih Nikolaj Kempf je študiral na Dunaju. V kartuzijanski meniški red je vstopil v kartuziji v Gamingu in je enaindvajset let svojega življenja preživel na […]

Dunaj je mesto, kjer se umetnost nikoli ne izpoje, pravi študent z Oddelka za klasično filologijo Rok Kuntner, ki se je poleti vrnil z izmenjave v okviru programa Erasmus+. Še zlasti to velja za vse zvrsti muzičnih umetnosti. Staatsoper, Volksoper, Musikverein ter druge ustanove s svojimi repertoarji začarajo še tako zahtevno uho. Nekatera od teh doživetij so nanj naredila […]

Nacionalni festival znanosti, ki ga pripravlja Slovenska znanstvena fundacija, bo potekal med 25. in 27. septembrom 2018 v Ljubljani. Pod skrbnim organizacijskim očesom Žive Kham Omahen bo obiskovalcem spet ponudil Antični kotiček. Letos se bo odvil na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo, Večna pot 113, pod naslovom »Narava, človek in eksperimenti«. Častni pokrovitelj festivala je dr. Igor […]

Nova številka revije Primerjalna književnost 41.2 (2018) prinaša tudi razpravo Davida Movrina »Chommoda in hinsidias: Katulova c. 84 in sramotenje parvenija med antiko, renesanso in moderno«. V svoji pesmi 84 Katul opisuje Arija, parvenija skromnih korenin, ki začetkom besed kompulzivno dodaja pridih, da bi vzbudil vtis izobraženosti; namesto »commoda« in »insidias« izgovarja »chommoda« in »hinsidias«. Takšna izreka […]

Sancta missa in memoria sancti Hieronymi celebrata die Dominica; pridie kalendas Octobris MMXVIII; hora diei XI in baptisterio Emonensi // Inštitut za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in Mestni muzej Ljubljana vabita k sveti maši v čast svetemu Hieronimu ob njegovem godu v nedeljo, 30. septembra 2018, ob 17. uri v emonski krstilnici (Zgodnjekrščansko središče, Erjavčeva ulica za […]

Na spletni strani Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada je objavljen razpis za financiranje študijskega oziroma znanstvenega obiska študentov v tujini. Namen razpisa je spodbujanje raziskovalnega sodelovanja slovenskih študentov z ustanovami in raziskovalnimi inštituti v tujini, kjer delujejo slovenski profesorji. Razlog za takšen obisk je pridobitev novih znanj in spretnosti na področju raziskovalnega dela. Hkrati razpis spodbuja tudi […]

V petek, 28. 9. 2018, bodo študentje Oddelka za klasično filologijo v sklopu projekta Evropska noč raziskovalcev na Novem trgu uprizorili komedijo Paulus. Delo koprskega humanista Petra Pavla Vergerija starejšega predstavlja prvo ohranjeno humanistično komedijo v latinščini. Predstava bo potekala kot bralna interpretacija prevedene drame in se bo začela ob 18. uri. Odmevi nove latinske komedije in […]

Premiera v petek, 21. septembra 2018, ob 20.00 uri; prva ponovitev v ponedeljek, 24. septembra 2018, ob 20.00 uri; druga ponovitev v torek, 25. septembra 2018, ob 20.00 uri, vsakič Intimni oder GT22, Glavni trg 22, Maribor // Uprizoritveno besedilo: ustvarjalci predstave // Priredba: Tjaša Mislej in Tjaša Črnigoj (v priredbi je uporabljenih nekaj odlomkov iz besedila Nebojše Pop-Tasića Petronijev Satirikon) // Režija: Tjaša Črnigoj // Igrajo: Andraž Jug, Rok […]

Svojevrsten poklon pokojnemu profesorju Primožu Simonitiju bo tudi literarni pogovor o Petronijevem romanu Satirikon, katerega prevod sodi med Simonitijeve največje prevajalske dosežke. Odvil se bo v četrtek, 20. septembra, ob 20.00 v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani v okviru ciklusa Jet Pack. Nada Grošelj in Muanis Sinanović se bosta v svojem pogovoru vrnila v preteklost, daleč, ko literarni kontinenti še niso bili ločeni, ne […]

Oddelek za klasično filologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je v sodelovanju z Društvom Vespesjan in Slovenskim šolskim muzejem v petek, 28. septembra 2018, priredil festival Antika – Noč raziskovalcev. Festival je potekal v obliki predavanj in jezikovnih delavnic za študente, dijake in širšo javnost, kjer so spoznali raziskovalce in njihovo delo; v jezikovnih delavnicah pa se bodo predstavili tudi trije jeziki, ki […]

Švicarski državni sekretariat za izobraževanje, raziskovanje in inovacije je objavil razpis s štipendijami švicarske vlade za študijsko leto 2019/2020. Namenjene so visoko motiviranim mladim raziskovalcem po magisteriju ali doktoratu. Osnovni kriteriji za izbor so trije – kandidat, projekt in kontekst; komisija bo ocenjevala akademski profil kandidatov, izvirnost in metodološko tehtnost predlaganega raziskovalnega projekta ter akademski kontekst […]

Zadnja številka revije Primerjalna književnost 41.2 (2018) prinaša tudi razpravo Braneta Senegačnika »Humanistična branja Sofoklove Antigone in humanistično razumevanje humanega«. Za zgodnjo humanistično recepcijo grške tragedije je značilna aristotelizirajoča interpretacija v skladu s tedanjim razumevanjem Aristotelove misli o tragediji. V tem okviru je bila Sofoklova Antigona razumljena predvsem kot moralni nauk. O literarni in filozofski kompleksnosti, zaradi katere je postala […]

Finančni obračun za pogodbeno leto 2018 kaže, da bodo sredstva za mobilnost študentov ostala neporabljena. Sredstva ostajajo, ker je univerza v letu 2018 prejela več denarja za mobilnost kot v preteklem letu. Število prijav je namreč ostalo podobno. Univerza je zato razpisala naknadni razpis za študij v tujini v poletnem semestru 2018–2019. Za prijavo je treba skozi VIS izpolniti […]

V novi številki revije Primerjalna književnost 41.2 (2018) je izšla razprava Marka Marinčiča »Vergerij mlajši in Primož Trubar: latinski humanizem in slovenska reformacija«. Slovenski reformator Primož Trubar se je v uvodu k svojemu prevodu evangelijev in Apostolskih del (1557) poklonil nekdanjemu koprskemu škofu Petru Pavlu Vergeriju mlajšemu. Nekdaj vodilni cerkveni politik, zdaj ideolog reformacije, je bil zanj […]

Letos julija nas je zapustil akademik dr. Primož Simoniti, profesor in prevajalec, klasični filolog, strokovnjak za srednjeveško, humanistično in renesančno latiniteto. Profesorji in študenti Filozofske fakultete smo njegov spomin počastili na žalni seji v sredo, 12. septembra, ob 12h v njegovi predavalnici 343 v tretjem nadstropju na Aškerčevi 2. Foto: Matjaž Rebolj, Filozofska fakulteta. Slovenjgraška mladost Decembra 1936, […]

Ministrstvo za kulturo razpisuje štipendije za podiplomski študij v tujini za specializirane poklice v kulturi s pričetkom financiranja v študijskem letu 2018/2019. Vrednost razpisa je 558.558,00 EUR, rok prijave pa 30. september 2018. Kontaktna oseba na ministrstvu, pri kateri so na voljo podrobnejše informacije, je Neža Prevodnik. Njen telefon je 01/369 59 87, njen elektronski naslov pa neza.prevodnik@gov.si. Pogoji Prijavitelj mora izpolnjevati naslednje […]

Osrednja humanistična knjižnica Filozofske fakultete je v teh dneh prejela pomembno donacijo Univerze v Saarbrücknu v Nemčiji, okrog 10.000 knjig s področja jezikoslovja, ki jih je zbral tamkajšnji profesor Rüdiger Schmitt. Gre za dvojnike, ki bodo bistveno obogatili študij jezikoslovja v Ljubljani ter zapolnili prenekatero luknjo v slovenskih katalogih. V začetku septembra so se v Saarbrücken odpravili Luka Repanšek, Ana Mehle in Miha […]

Nova številka revije Primerjalna književnost 41.2 (2018) prinaša tudi razpravo Mateja Hriberška »Drobec iz latinske ustvarjalnosti na Slovenskem v obdobju humanizma: latinska avtobiografija Žige Herbersteina Gratae posteritati«. Humanizem na Slovenskem je zahtevna in v nekaterih ozirih še premalo raziskana tematika. Enako velja tudi za humanistično latinsko literarno ustvarjalnost pri nas. Zanimivo je, kako je med pisci iz […]

V novi številki revije Primerjalna književnost je izšla razprava Sonje Weiss z naslovom »Orpheus pro quolibet sapiente et eloquente: stranpota v srednjeveških interpretacijah mita o humanizaciji človeštva«. Prispevek se osredotoča na vlogo, ki jo ima Orfej pri srednjeveških avtorjih. Ti so dva najbolj znana motiva tega mita (Orfejevo in Evridikino ljubezensko zgodbo ter pevčev vpliv na živo in […]

Od kod prihaja danes tako vsakdanja beseda »norma«? Kakšne razlike se kažejo med naslavljanjem moških in žensk v indoevropskih jezikih? S tema in še s številnimi vprašanji, ki segajo na področje jezikoslovja (etimologije, sociolingvistike), književnosti in tudi prevodne kritike, se je ukvarjal akademik Milan Grošelj (1902–1979), klasični filolog in jezikoslovec. Prerez njegovega znanstvenega dela prinaša monografija Izbrani spisi, […]

Prebrali smo, da se Lada Kaštelan, ki je Evripidove Bahkantke prevedla v žlahtno hrvaščino, »izrijekom distancira od feminističkoga pokreta« in da sta »život žene i ženska psiha njezina primarna preokupacija«. Nekoliko nas je zaskrbelo. Naturalistična regresija v žensko bit je nekaj, česar si leta 2018, ki ga bo gibanje #καὶ_ἐγώ tako ali drugače zaznamovalo, ne želi nihče. Pristaši […]

Nemška akademska služba za izmenjavo (DAAD), največja organizacija za izmenjavo študentov in raziskovalcev na svetu, je bila ustanovljena leta 1925. Zavzema se za internacionalizacijo nemških univerz ter podpira s tem povezane dejavnosti v Evropi in na drugih celinah. Letos nudi po naročilu Zvezne republike Nemčije za leto 2019 oziroma za študijsko leto 2019/2020 naslednje možnosti štipendiranja. A. Študenti […]

Preživljanje poletnih dni ob učenju razbiranja starih grških pisav na bizantinskih rokopisih, popoldnevov ob predavanjih strokovnjakov za pripravljanje kritičnih izdaj ter večerov v pubu ob pinti piva v skupinskem transkribiranju kakšne Aristofanove drame v rokopisu iz 10. stoletja, zgolj za veselje … Oxfordska poletna šola grške paleografije se na vsakih nekaj let odvija v okviru Fakultete za klasične študije […]

V juliju 2018 se je na Centru za pedagoško izobraževanje in na Oddelku za klasično filologijo začel projekt z naslovom »Priprava vsebinske in strukturne zasnove ter vzorčne baze za novi grško-slovenski slovar«. Pri projektu sodeluje enajst ljudi, od tega sedem študentov z Oddelka za klasično filologijo – Anja Božič, Nataša Martina Pintarič, Maša Poljšak Kus, Nena Bobovnik, […]

V oddaji Kulturni fokus na Prvem programu Radia Slovenija se je 6. julija 2018 novinarka Magda Tušar pogovarjala s klasičnimi filologi Nado Grošelj, Markom Marinčičem in Davidom Movrinom. Beseda je tekla o starorimskem liriku Katulu in o družbeni klimi, političnih dogodkih in razvoju književnosti v času, ko je Katul živel. Povod za radijski premislek o pesniku kot otroku republike ni […]

Oddelek za klasično filologijo je v teh dneh sklenil dvoje novih pogodb o izmenjavi, eno z Oddelkom za klasično filologijo na Filološki fakulteti Univerze v Gdansku in eno s Fakulteto »Artes liberales« na Univerzi v Varšavi. S Poljsko imamo na oddelku že dolgoletne stike. Kažejo se v vrsti skupnih publikacij, v skupni medzaložniški zbirki ter v več mednarodnih znanstvenih konferencah. Te smo v Ljubljani in v Varšavi, […]

Decembra 1936, ko se je Primož Simoniti rodil na Golniku, se je Evropa že pospešeno pripravljala na novo katastrofo. Vojna, ki jo je doživel kot otrok, mu je prihranila marsikakšno iluzijo o človeški naravi. Po osnovni šoli z nemško učiteljico in njenimi pritožbami staršem (»er hat Slowenisch geschrieben«) in nižji gimnaziji v Slovenj Gradcu je hodil na mariborsko […]

Philippe Basciano-Le Gall ter Marjorie Burghart sta razvila računalniško orodje za pregledovanje latinskih besedil v urejevalnikih Word, LibreOffice, OpenOffice ter AbiWord. COL (Corrector Orthographicus Latinus) pozna približno 400.000 različnih oblik, ki zajemajo tako klasično kot srednjeveško latinščino. Program je prosto dostopen in je sposoben razločevati med različnimi ortografskimi konvencijami. Te so posledica zgodovinskega razvoja in nacionalnih […]