Min­istrst­vo za kul­turo razpisu­je štipendi­je za podiplom­s­ki študij v tuji­ni za spe­cial­izirane pok­lice v kul­turi s pričetkom finan­ciran­ja v študi­jskem letu 2018/2019.  Vred­nost razpisa je 558.558,00 EUR, rok pri­jave pa 30. sep­tem­ber 2018. Kon­tak­t­na ose­ba na min­istrstvu, pri kateri so na voljo podrob­ne­jše infor­ma­ci­je, je Neža Pre­vod­nik. Njen tele­fon je 01/369 59 87, njen elek­tron­s­ki naslov pa neza.prevodnik@gov.si. […]

Osred­n­ja human­is­tič­na knjižni­ca Filo­zofske fakul­tete je v teh dneh pre­jela pomem­b­no donaci­jo Uni­verze v Saar­brück­nu v Nemči­ji, okrog 10.000 knjig s področ­ja jezikoslov­ja, ki jih je zbral tamka­jšn­ji pro­fe­sor Rüdi­ger Schmitt. Gre za dvo­jnike, ki bodo bistveno obo­gatili študij jezikoslov­ja v Ljubl­jani ter zapol­nili prenekatero lukn­jo v sloven­skih kat­a­logih. V začetku sep­tem­bra so se v […]

Eden izmed dogod­kov, s kater­i­mi je Uni­verza v Ljubl­jani zaz­namovala sto­let­ni­co ustanovitve, je tudi izid mono­grafi­je Izbrani spisi Milana Grošl­ja. Knji­ga – ure­di­la jo je dr. Nada Grošelj – obsega izbor Grošl­je­vih najbolj inven­tivnih prispevkov, ki so bili doslej objavl­jeni le razpršeno. Klasični filolog Milan Grošelj, živ­el je med letoma 1902 in 1979, red­ni pro­fe­sor […]

Nova števil­ka revi­je Primer­jal­na književnost 41.2 (2018) pri­naša tudi razpra­vo Mate­ja Hriberš­ka “Drobec iz latinske ust­var­jal­nos­ti na Slovenskem v obdob­ju human­iz­ma: latin­s­ka avto­bi­ografi­ja Žige Her­ber­steina Gratae pos­ter­i­tati”. Human­izem na Slovenskem je zahtev­na in v neka­ter­ih ozir­ih še pre­ma­lo raziskana tem­ati­ka. Enako vel­ja tudi za human­is­tično latin­sko lit­er­arno ust­var­jal­nost pri nas. Zan­imi­vo je, kako je med […]

Klasični filolog in pre­va­jalec dr. Marko Mar­inčič je v zbir­ki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani objav­il znanstveno mono­grafi­jo Carmi­na doc­ta: Kat­ul in nova poez­i­ja. V njej je zan­imi­vo osvetlil Kat­ulo­vo poez­i­jo, mar­sikatero svo­jo anal­i­zo je pon­a­zo­ril tudi s pre­vo­di, mono­grafi­jo pa je skle­nil s pre­vodom Kat­ulove­ga epil­i­ja Svat­ba Pele­ja in […]

V novi števil­ki revi­je Primer­jal­na književnost je izšla razpra­va Son­je Weiss z naslovom »Orpheus pro quoli­bet sapi­ente et elo­quente: stran­pota v sred­njevešk­ih inter­pretaci­jah mita o human­izaci­ji človešt­va«. Prispevek se osre­do­toča na vlo­go, ki jo ima Orfej pri sred­njevešk­ih avtor­jih. Ti so dva najbolj znana moti­va tega mita (Orfe­je­vo in Evridiki­no ljubezen­sko zgod­bo ter pevčev vpliv […]

Štu­den­t­ka lat­inščine in slovenščine Tan­ja Vid­mar je juni­ja 2108 obrani­la mag­istrsko delo z naslovom Zgodov­ina lat­inščine na Škofi­js­ki gim­naz­i­ji Vipa­va. Men­tor­ja pri pro­jek­tu sta bila klasični filolog dr. Matej Hriberšek ter slovenist­ka dr. Moj­ca Smolej. Nalo­ga poglobljeno obrav­na­va pouk lat­inščine kot bistveni del human­is­tične izo­brazbe, ki še ved­no določa vrsto najboljših sloven­skih gim­naz­ij. Na Pri­morskem […]

Od kod pri­ha­ja danes tako vsak­dan­ja bese­da “nor­ma”? Kakšne raz­like se kaže­jo med naslavl­jan­jem mošk­ih in žen­sk v indo­evrop­skih jezik­ih? S tema in še s števil­ni­mi vprašan­ji, ki sega­jo na področ­je jezikoslov­ja (eti­mologi­je, soci­ol­ingvis­tike), književnos­ti in tudi pre­vodne kri­tike, se je ukvar­jal akademik Milan Grošelj (1902–1979), klasični filolog in jezikoslovec. Pre­rez nje­gov­e­ga znanstvene­ga dela pri­naša […]

Pre­brali smo, da se Lada Kašte­lan, ki je Evripi­dove Bahkan­tke preved­la v žlaht­no hrvašči­no, »izri­jekom dis­tan­ci­ra od fem­i­nis­tičko­ga pokre­ta« in da sta »živ­ot žene i žen­s­ka psi­ha njez­i­na pri­mar­na preoku­paci­ja«. Neko­liko nas je zaskr­be­lo. Nat­u­ral­is­tič­na regre­si­ja v žen­sko bit je nekaj, česar si leta 2018, ki ga bo giban­je #καὶ_ἐγώ tako ali dru­gače zaz­namova­lo, ne […]

Nemš­ka akadem­s­ka služ­ba za izmen­ja­vo (DAAD), največ­ja orga­ni­zaci­ja za izmen­ja­vo štu­den­tov in razisko­val­cev na sve­tu, je bila ustanovl­je­na leta 1925. Zavze­ma se za inter­na­cional­izaci­jo nemšk­ih uni­verz ter pod­pi­ra s tem povezane dejavnos­ti v Evropi in na drugih celi­nah. Letos nudi po naročilu Zvezne repub­like Nemči­je za leto 2019 oziro­ma za študi­jsko leto 2019/2020 nasled­nje možnos­ti […]

Preživl­jan­je polet­nih dni ob učen­ju razbi­ran­ja star­ih gršk­ih pisav na bizan­tinskih rokopisih, popold­nevov ob pre­da­van­jih strokovn­jakov za pripravl­jan­je kri­tičnih izdaj ter večerov v pubu ob pin­ti piva v skupinskem tran­skribi­ran­ju kakšne Aristo­fanove drame v rokopisu iz 10. sto­let­ja, zgolj za vesel­je … Oxford­s­ka polet­na šola grške pale­ografi­je se na vsak­ih nekaj let odvi­ja v okviru […]

Dva kon­cer­ta na letošn­jem Fes­ti­valu Radovlji­ca bosta pred­stavi­la dedišči­no latinske in grške poez­i­je in glas­be, kot ju podoživl­ja­jo današn­ji glas­beni izva­jal­ci. Ob nevmah brez črt je mogoče vsaj ugi­bati o prvot­nem zvenu sred­njevešk­ih latin­skih pes­mi, Anakre­on­tovi liri pa je še najbliž­ja rene­sanč­na lut­n­ja. Iz sred­njeveške zbirke Carmi­na Burana Ponedel­jek, 13. avgus­ta 2018, ob 20.00 Radovljiš­ka grašči­na ENSEMBLE […]

V juli­ju 2018 se je na Cen­tru za pedagoško izo­braže­van­je in na Odd­elku za klasično filologi­jo začel pro­jekt z naslovom »Pripra­va vse­binske in struk­turne zas­nove ter vzorčne baze za novi grško-sloven­s­­ki slo­var«. Pri pro­jek­tu sodelu­je ena­jst lju­di, od tega sedem štu­den­tov z Odd­el­ka za klasično filologi­jo — Anja Božič, Nataša Mar­ti­na Pin­tar­ič, Maša Poljšak Kus, […]

V odd­a­ji Kul­turni fokus na Prvem pro­gra­mu Radia Sloveni­ja se je 6. juli­ja 2018 nov­inar­ka Mag­da Tušar pogo­var­jala s klasičn­i­mi filolo­gi Nado Grošelj, Markom Mar­inčičem in Davidom Movri­nom. Bese­da je tekla o staror­imskem liriku Kat­u­lu in o družbeni kli­mi, poli­tičnih dogod­kih in razvo­ju književnos­ti v času, ko je Kat­ul živ­el. Povod za radi­js­ki premis­lek o […]

Odd­elek za klasično filologi­jo je v teh dneh skle­nil dvo­je novih pogodb o izmen­javi, eno z Odd­elkom za klasično filologi­jo na Filološ­ki fakul­teti Uni­verze v Gdan­sku in eno s Fakul­te­to »Artes lib­erales« na Uni­verzi v Varšavi. S Poljsko imamo na odd­elku že dol­go­letne stike. Kaže­jo se v vrsti skup­nih pub­likacij, v skup­ni medza­ložniš­ki zbir­ki ter v […]

Decem­bra 1936, ko se je Pri­mož Simoni­ti rodil na Gol­niku, se je Evropa že pospešeno pripravl­jala na novo katas­tro­fo. Voj­na, ki jo je doživ­el kot otrok, mu je prihrani­la mar­sikakšno iluz­i­jo o človeš­ki nar­avi. Po osnovni šoli z nemško učitelji­co in njen­i­mi pri­tožba­mi staršem (»er hat Slowenisch geschrieben«) in nižji gim­naz­i­ji v Slovenj Grad­cu je […]

Philippe Bas­­ciano-Le Gall ter Mar­jorie Burghart sta razvi­la raču­nal­niško orod­je za pre­gle­dovan­je latin­skih besedil v ure­je­val­nikih Word, Libre­Of­fice, OpenOf­fice ter Abi­Word. COL (Cor­rec­tor Ortho­graph­i­cus Lat­i­nus) poz­na pri­b­ližno 400.000 različnih oblik, ki zaje­ma­jo tako klasično kot sred­njeveško lat­inšči­no. Pro­gram je pros­to dostopen in je sposoben razloče­vati med različn­i­mi ortograf­ski­mi kon­ven­ci­ja­mi. Te so posled­i­ca zgodovinskega razvo­ja in […]

O tem, kaj pomeni­ta Ili­a­da ter njen novi pre­vod, ki pri­ha­ja sko­raj sedem desetletij za Sovre­tovim, so v odd­a­ji Ars humana na tret­jem pro­gra­mu Radia Sloveni­ja razmišl­jali akademik, dok­tor lit­er­arnih znanos­ti in klasični filolog Kaje­tan Gan­tar, dok­tor David Movrin, pro­fe­sor na odd­elku za klasično filologi­jo ljubl­janske Filo­zofske fakul­tete, ter avtor­i­ca pre­vo­da, ki je letos izšel v […]

Društ­vo sloven­skih književnih pre­va­jal­cev in odd­elek za klasično filologi­jo ob izidu nove knjige o Kat­u­lu prire­ja­ta pogov­or z avtor­jem, ki bo v sre­do, 23. 5. 2018, ob 19.30, na sedežu Društ­va sloven­skih književnih pre­va­jal­cev, Tomšiče­va 12, Ljubl­jana. Iz avtor­jeve­ga uvo­da Latin­s­ka bese­da nou­us ima pre­vrat­niške kono­taci­je. Čeprav ni znano, da bi se Kat­ul in nje­gov krog […]

Odd­elek za klasično filologi­jo je skle­nil pogod­bo o izmen­javi z Uni­ver­zo v Sala­man­ki. Sala­man­ka je najstare­jša špan­s­ka uni­verza in tret­ja najstare­jša delu­joča uni­verza na sve­tu (prvi dve sta Bologna in Oxford), ustanovl­je­na je bila leta 1134. Kralj Alfonz IX. je ustanovno listi­no pod­pisal leta 1218, prav letos torej praznu­je­jo osem­sto­let­ni­co. O njen­em slovesu med drugim […]

»Obsta­ja kot nekakšno središče, okrog nje­ga pa krog, ki žari od nje­ga; in nato še dru­gi krog, ki je luč od luči. … Obsta­ja torej veli­ka Luč, ki sije neg­ib­no, medtem ko iz nje izha­ja svet­lo­ba, ki vse prežar­ja v ure­jen­em sorazmer­ju. Druge luči razsvetlju­je­jo svet sku­paj z njo: nekatere osta­ja­jo na miru, medtem ko […]

Bri­an Joseph je eden naju­gled­ne­jših strokovn­jakov s področ­ja grškega in zgodovinskega jezikoslov­ja ter jezikoslov­ja balka­n­skih jezikov. Kot je zapisal v pred­stavitvi na por­talu The Lin­guist List, ga je na jezikoslovno pot pripel­ja­lo nav­dušen­je nad lat­inšči­no in gršči­no, še pose­bej močan vtis pa je nanj naprav­i­lo dejst­vo, da je zgodovi­no grškega jezi­ka mogoče spreml­jati skozi tako […]

Tro­ja je očit­no v zraku. Po nedavni pred­stavi v Cankar­jevem domu in po novem slovenskem pre­vo­du Ili­ade je zdaj najbolj zagrizen­im mit­o­manom na voljo cela nadal­je­van­ka. Njen naslov je Tro­ja: padec nekega mes­ta, bri­tan­s­ka jav­na mreža BBC, kjer se je pre­mier­no odvrtela med letošn­jim feb­ru­ar­jem in aprilom, jo je ust­var­i­la v kopro­duk­ci­ji z amer­iškim Net­flixom. […]

Enod­nevno kon­fer­en­co z naslovom Pogled na grško jezikoslov­je: pretek­lost, sedan­jost in pri­hod­nost grškega jezi­ka (A glimpse into Greek lin­guis­tics: inves­ti­gat­ing the past, the present and the future of Greek lan­guage) orga­nizira­ta Odd­elek za klasično filologi­jo ter Odd­elek za primer­jal­no in splošno jezikoslov­je Filo­zofske fakul­tete Uni­verze v Ljubl­jani v sode­lo­van­ju s Sloven­sko akademi­jo znanos­ti in umet­nos­ti. […]

Zad­njo ohran­jeno atiško tragedi­jo Ojdip v Kolonu je Sofok­les napisal v viso­ki starosti devet­de­set let. Tekst izstopa po treh pre­sežnikih. Je najobširne­jša med vse­mi ohran­jen­i­mi grški­mi dra­ma­mi, pa tudi zad­n­ja med ohran­jen­i­mi grški­mi tragedi­ja­mi. Nenazad­nje je med vse­mi najbolj dožive­ta, preže­ta s sub­jek­tivn­im liriz­mom. V njej bolj kot v drugih slu­ti­mo odmeve avto­bi­ograf­skih doživetij in pes­nikovih znača­jskih […]

Na Filo­zof­s­ki fakul­teti smo se dvati­sočlet­nice Ovidi­jeve smr­ti v Pon­tu spom­nili z nizom dogod­kov, poimen­o­vanih Ovid­i­ana 2018. Zvrstili so se v četrtek in petek, 12. in 13. apri­la 2018. (V resni­ci nihče ne ve dobro, kdaj je Ovidij res umrl. Poz­namo samo ter­mi­nus post quem in sklepamo, da je bilo to v letu 17/18, je […]

Bavars­ka akademi­ja za znanost in human­is­tiko v Münch­nu orga­nizira prvo polet­no šolo latinske lek­siko­grafi­je, ki bo od 30. juli­ja do 4. avgus­ta 2018 na Inšti­tu­tu The­saurus lin­guae Lati­nae (letak). Med založni­ki tega mon­u­men­tal­ne­ga pro­jek­ta je tudi Sloven­s­ka akademi­ja znanos­ti in umet­nos­ti. Rok za odd­a­jo pri­jav je 1. junij 2018. TLL vabi razisko­valce na vseh stop­n­jah kariere, […]

Pet­na­js­ta kon­fer­en­ca Med­nar­o­dne zveze društev za klasične študi­je (Fédéra­tion Inter­na­tionale des Asso­ci­a­tions d’É­tudes Clas­siques – FIEC) bo potekala v poveza­vi s kon­fer­en­co Klasične­ga združen­ja (Clas­si­cal Asso­ci­a­tion – CA), od 4. do 8. juli­ja 2019 na Inšti­tu­tu za izo­braže­van­je UCL v četr­ti Blooms­bury v Lon­donu. Član zveze FIEC je tudi sloven­sko Društ­vo za antične in human­is­tične […]

Dig­i­tal­izirana Loe­bo­va klasič­na knjižni­ca, do katere po novem omogoča dostop Nukov mrežnik, je poten­cial­no trans­for­ma­tivno orod­je, kot pravi ena od recen­z­ij. Ukvar­jan­je z antiko v Ljubl­jani v okviru cele vrste dis­ci­plin postavl­ja na višjo raven – in to samo tri leta po tem, ko so to orod­je dobili na Har­var­du. V njej je vseh 537 […]

Tro­jan­s­ka voj­na je končana, vsi tro­jan­s­ki juna­ki so padli. Pred goreči­mi raz­vali­na­mi nek­daj slavne­ga mes­ta Tro­janke in nji­hovi otro­ci čaka­jo na odhod v grško sužen­jst­vo. Ženske, na čelu z ostare­lo kralji­co Hek­abo, objoku­je­jo žalost­no uso­do svo­je­ga mes­ta in sebe. Kraljiči­na hči Kasan­dra bo pri­pad­la mikenske­mu kralju Agamem­nonu za priležni­co, sna­ha Androm­a­ha Ahilove­mu sinu za ženo, […]

Teater klasikov Gim­naz­i­je Pol­jane se osre­do­toča na uprizar­jan­je antičnih dram­skih besedil. Tako je v zad­njih letih pod veščo reži­jsko tak­tirko Miha Pohar­ja in Nataše Homar upri­zo­ril Sofoklovi tragedi­ji Kralj Ojdip in Antig­o­na, Evripi­do­vo Mede­jo, Plav­to­va Dvo­jč­ka, pa broad­ways­ki muzikal En komad po Plav­tu. Kral­ja Ojdi­pa so na oder postavili že pred leti, pravza­prav gre za nji­ho­vo prvo pred­sta­vo. Letos so se odločili, da […]

Pri Znanstveni založbi Filo­zofske fakul­tete je izšla nova knji­ga Mar­ka Mar­inčiča, Carmi­na doc­ta: Kat­ul in nova poez­i­ja. Na voljo je v vseh bol­je založenih knji­gar­nah po ceni 19,90 evra. Stare­jše lit­er­arne zgodovine poz­na­jo dva Kat­u­la: prvi je rim­s­ki poez­i­ji odkril oseb­ni izraz, dru­gi oblikovno zavest. Prvi je pro­­to-roman­tik, ki »sovraži in lju­bi«, dru­gi z intelek­tu­al­is­tično dis­tan­co […]

Pri založbi AMEU-ISH so izšli pre­vo­di treh manj znanih Evripi­dovih tragedij, ki so kot zad­nje od vseh v celoti ohran­jenih gršk­ih dram še čakale na to priložnost. Prvi jo je leta 1863 dobil Sofoklov Ajant v pre­vo­du Mati­je Val­jav­ca. Konec leta 2016 je izšla knji­ga s pre­vodoma Prošn­jic in Her­aklovih otrok, konec leta 2017 pa […]

Verg­er­ij Stare­jši in dru­gi koprs­ki human­isti so celo Koprčanom malo znani. Z nji­mi smo se na Slovenskem začeli bolj poglobljeno ukvar­jati šele nedavno. Andrea­su Divu je bil leta 2014 posvečen med­nar­o­d­ni dogodek Odis­ej v evrop­skih prestol­nic­ah. Odd­elek za klasično filologi­jo, Mod­er­na galer­i­ja in pred­stavništ­vo Evropske komisi­je so priprav­ili sim­poz­ij ter razs­ta­vo Preglje­vih ilus­tracij k Home­r­ju in […]

V ponedel­jek, 26. mar­ca 2018, bo ob 11. uri v knji­gar­ni Celjske Mohor­jeve na Nazor­je­vi uli­ci 1 v Ljubl­jani pred­stavitev nove knjige iz zbirke Cerkveni očet­je, Mar­ti­nove­ga beri­la Sulpi­ci­ja Sev­era. Trilogi­ji Sulpi­ci­je­vih besedil o Mar­t­inu iz Tour­sa (316–397) je kas­ne­jše rokopis­no izroči­lo vzde­lo ime Mar­tinel­lus. O svet­nikovi priljubljenos­ti gov­ori poleg zna­menite­ga mar­ti­no­van­ja tudi to, da se po […]

Za Jeleno Isak Kres je bil pri pre­va­jan­ju Ili­ade največji izziv sloven­s­ki hek­same­ter. »Lju­di je najbolj zan­i­ma­lo, kako sem poslove­ni­la prvi verz Ili­ade.­ V igri je bilo ogrom­no različic,« je povedala prevajalka­ epa iz 8. sto­let­ja pred Kris­tu­som, ki je pravkar zaživ­el v ­novem slovenskem pre­vo­du (Mladin­s­ka knji­ga). ­Klasič­na filologin­ja Jele­na Isak Kres je preved­la že kar […]

Kop­er je bil v poznem sred­njem in zgod­njem novem veku pomem­b­no kul­turno središče vzhod­ne­ga dela Beneške repub­like. Koprčana sta bila med drugi­mi avtor prve­ga tiskane­ga pre­vo­da Home­r­ja v lat­inšči­no Andreas Divus in Pier Pao­lo Verg­e­rio “Mla­jši” (1498–1565). Ta je bil pomem­ben papeš­ki diplo­mat, koprs­ki škof, pozne­je pa eden najpomem­b­ne­jših akter­jev evropske refor­ma­ci­je in zaščit­nik Pri­moža […]

V ponedel­jek, 12. mar­ca, bo v knji­gar­ni Kon­zor­cij pred­stavitev nove­ga pre­vo­da Ili­ade. Potekala bo kot pogov­or ured­ni­ka Andre­ja Ilca s pre­va­jalko Jeleno Isak Kres in pis­cem spremne besede Davidom Movri­nom. Lepo vabljeni! Nov pre­vod Zahod­na lit­er­ar­na zavest se začen­ja s skrivnos­t­nim pevcem Home­r­jem. Ili­a­da vel­ja za mejnik in temeljni kamen v zgodovi­ni zahodne književnos­ti. Eps­ka pes­nitev […]

Odd­elek za klasično filologi­jo je v poveza­vi z več drugi­mi jezikovn­i­mi odd­el­ki Filo­zofske fakul­tete skle­nil pogod­bo o izmen­javi z Loren­sko uni­ver­zo (Uni­ver­sité de Lor­raine) v Nan­cyju, nek­dan­ji prestol­ni­ci Lotaringi­jske vojvo­dine v današn­ji fran­cos­ki regi­ji Grand Est, ki meji na Bel­gi­jo, Luk­sem­burg, Nemči­jo in Švi­co. V pokra­ji­ni sta se skozi sto­let­ja pre­ple­ta­la fran­cos­ki in nemš­ki vpliv, […]

Korup­ci­ja nekoč? Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je in Inšti­tut za arhe­ologi­jo ZRC SAZU vabi­ta na inter­dis­ci­pli­narno znanstveno srečan­je, ki bo poteka­lo pod naslovom: O urbem venalem! Korup­ci­ja v starem in sred­njem veku 9. Grošl­jev sim­poz­ij KDAJ: 6.–8. marec (od tor­ka do četrt­ka) 2018 KJE: atrij ZRC SAZU, Novi trg 2, in dvo­rana Zeml­jepis­ne­ga […]

Odd­elek za klasično filologi­jo ima pogodbe o izmen­javi (Eras­mus+) sklen­jene z dvana­js­ti­mi evrop­ski­mi mesti. Z nji­mi lahko omogoči izkušn­jo študi­ja v tuji­ni vsem svo­jim štu­den­tom, ki jih ta zan­i­ma. Izbi­rati je mogoče med študi­jem na Duna­ju, v Gen­tu, v Pra­gi, v Brnu, v Sol­unu, v Ate­nah, v Komo­ti­ni, v Zagre­bu, v Fog­gii, v Milanu, v […]

Blaž Božič, štu­dent na smeri Grš­ki jezik, književnost in kul­tura, bo na Odd­elku za klasično filologi­jo v ponedel­jek, 12. feb­ru­ar­ja 2018, zago­var­jal mag­istrsko nal­o­go z naslovom Raztr­gati boga: podobe Dion­i­zove smr­ti v poznoan­tičnih vir­ih. Men­tor pri nalo­gi je bil doc. dr. Brane Sene­gačnik. Zagov­or bo ob 11.00 v pre­daval­ni­ci 345 in bo odprt za javnost. Dion­i­zo­va smrt […]

Juli­ja Hoda, štu­den­t­ka na pedagošk­ih pro­gramih Grš­ki jezik, književnost in kul­tura ter Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura, je na Odd­elku za klasično filologi­jo v torek, 6. feb­ru­ar­ja 2018, zago­var­jala mag­istrsko nal­o­go z naslovom Phys­i­o­lo­gus dic­it: Latin­s­ki Fiziolog in nje­govi sorod­ni­ki, napisano pod men­torstvom doc. dr. Mate­ja Hriberš­ka. V okviru mag­istrske naloge, ki povezu­je študij na obeh […]

V torek, 6. feb­ru­ar­ja 2018, bo na Odd­elku za klasično filologi­jo na Filo­zof­s­ki fakul­teti Uni­verze v Ljubl­jani pre­daval dr. Vojtěch Hlad­ký s Karlove uni­verze v Pra­gi na temo »Papirus iz Der­veni­ja in Her­ak­lit«. Pre­da­van­je (v anglešči­ni) bo ob 14.00 v pre­daval­ni­ci 345 in bo odprto za javnost. Sle­dovi pred­sokratikov Papirus iz Der­veni­ja, ohran­jen v 266 kar­boniziranih […]

Polet­na šola 2018 – Odd­elek za klasično filologi­jo FF UL in Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je tudi letos vabi­ta na polet­no šolo klasičnih jezikov v Grči­ji. Za raz­liko od prvih dveh, ki sta potekali v Delfih, se bo osre­do­toči­la na Pelo­ponez. Udeležen­ci bodo pre­bi­vali v Arkadi­ji in se v gozd­ni pokra­ji­ni pod goro Maj­nal posvečali študi­ju klasičnih […]

Posodobitveni sem­i­nar za osnovnošolske in gim­naz­i­jske pro­fe­sor­je lat­inščine in stare grščine z naslovom Pouče­van­je lat­inščine in grščine: sodob­ni izzivi in pristopi v akademskem letu 2017/2018 pote­ka v dveh delih. V soboto, 13. jan­u­ar­ja 2018, smo v prvem delu gos­tili dr. Koz­mo Ahačiča, razisko­val­ca na Inšti­tu­tu za sloven­s­ki jezik Frana Ramovša ZRC SAZU in Delo­vo oseb­nost leta 2017, […]

V sre­do, 22. 11., bo na Odd­elku za klasično filologi­jo pre­daval prof. dr. Mart­ti Lei­wo z Uni­verze v Helsinkih. Prof. Mart­ti Lei­wo je eden vodil­nih strokovn­jakov s področ­ja zgodovine grškega jezi­ka, dvo­jez­ičnos­ti v anti­ki, zgodovinske soci­ol­ingvis­tike in papirologi­je. Je avtor mono­grafi­je o jezikovni podobi antične­ga Neapl­ja (Neapoli­tana: A study of pop­u­la­tion and lan­guage in Grae­­co-Roman […]

Fakul­te­ta za human­is­tične študi­je Uni­verze na Pri­morskem, Osred­n­ja knjižni­ca Sreč­ka Vil­har­ja Kop­er, Ital­i­jan­s­ka nar­o­d­na skup­nost »San­to­rio San­to­rio« Kop­er ter Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je so ob pod­pori Mestne občine Kop­er in časopisne hiše »Pri­morske novice« priprav­ili sim­poz­ij Div­ina: dnevi Andre­ja Diva iz Justino­pole – le gior­nate di stu­dio su Andrea Divo Giusti­nop­o­li­tano ob […]

Neapeljs­ki arhe­ološ­ki muzej pre­more poleg vrste pisanih pom­pe­jan­skih fresk in bleščečih mar­mornih kipov tudi sobo z neu­gled­ni­mi počr­ne­li­mi svalj­ki. Ko so sre­di 18. sto­let­ja izkopavali Herku­la­neum, so jih v Vili papirusov našli okoli 1800. Tej števil­ki je tre­ba dodati še na dese­tine, mor­da celo več kot sto zvitkov. Še pre­den je skrb zan­je pre­vzela papirologi­ja, […]

Mate­ja Počkaj, štu­den­t­ka na smereh Grš­ki jezik, književnost in kul­tura ter Latin­s­ki jezik, književnost in kul­tura, bo na Odd­elku za klasično filologi­jo v torek, 12. sep­tem­bra 2017, zago­var­jala mag­istrsko nal­o­go z naslovom Kod­no preklapl­jan­je v lat­inšči­ni: primer Ciceronovih pisem Atiku, napisano pod men­torstvom izr. prof. dr. Jerne­je Kavčič. Nje­na mag­istrs­ka nalo­ga povezu­je študij na obeh smereh. […]

(Pho­tos: Mat­jaž Rebolj, Luka Škulj, Ivo Šte­fanič, and the sym­po­sium par­tic­i­pants.) Inter­na­tion­al Sym­po­sium on Euro­pean Human­ism and Its Chal­lenges, which took place in Ljubl­jana on Sep­tem­ber 8–9, 2017, was organ­ised by Depart­ment of Clas­si­cal Philol­o­gy, Fac­ul­ty of Arts, Uni­ver­si­ty of Ljubl­jana; Depart­ment of Medieval Stud­ies, Cen­tral Euro­pean Uni­ver­si­ty, Budapest; Fac­ul­ty of “Artes Lib­erales,” Uni­ver­si­ty of […]

Polet­na šola pre­va­jan­ja iz klasičnih jezikov Andron­i­cus, poimen­o­vana po Grku, ki je v lat­inšči­no prevedel Home­r­je­vo Odis­e­jo, je med 21. in 25. avgus­tom 2017 potekala na Odd­elku za klasično filologi­jo Filo­zofske fakul­tete, poleg pre­da­vanj in delavnic v sami hiši pa je pro­gram zaje­mal tudi niz kratk­ih filološk­ih ekskurz­ij – spre­hodov po Ljubl­jani. Šola je bila […]

Med 14. in 16. juli­jem se je na Filo­zof­s­ki fakul­teti v Ljubl­jani odvi­jala tret­ja region­al­na kon­fer­en­ca štu­den­tov klasične filologi­je GLAS (Grae­cae Lati­naeque antiq­ui­tatis stu­dentes), namen­je­na pove­zo­van­ju štu­den­tov klasične filologi­je iz jugov­zhodne Evrope. Leta 2015 se je odvi­la v Beogradu, leta 2016 v Sofi­ji, letos pa smo jo gos­tili v Ljubl­jani. Na kon­fer­en­ci je svo­je prispevke […]

Je klasič­na filologin­ja. Tako kot je povezana z jezikom, je povezana tudi z zemljo. V dneh najine­ga srečan­ja je na kraškem sve­tu nad Vipavsko dolino sadi­la bob in krom­pir. Z veliko radostjo in vesel­jem je poročala o tem. Čeprav nje­na najljubša grš­ka bese­da ni eudai­monía (oseb­na radost), ampak tò thaumádzein. »Ker pomeni čuden­je in ker […]

Jan Peter­nelj bo na Odd­elku za klasično filologi­jo v sre­do, 5. juli­ja 2017, zago­var­jal mag­istrsko nal­o­go z naslovom Podobe grškega sim­poz­i­ja v Cor­pus Theog­nideum in Kseno­fontovem Sim­poz­i­ju. Zagov­or bo ob 9.00 v pre­daval­ni­ci 325. Vabljeni! Izvleček Sim­poz­ij je bil v antični Grči­ji družbeno-poli­tič­­na insti­tu­ci­ja. Pravi razmah je doživ­el v arhaični dobi, ko se je na celot­nem […]

Posodobitveni sem­i­nar za učitel­je lat­inščine in stare grščine je namen­jen sez­nanitvi z novost­mi na področju latinskega in staro­grškega jezikoslov­ja; kri­tične­mu premis­leku o možnih vplivih novih tren­dov na pedagoško prak­so; delitvi izkušenj in dobrih praks pri pouku lat­inščine v sloven­skih šolah; ter sez­nanitvi z novi­mi pre­vo­di in inter­pretaci­ja­mi latin­skih in staro­gršk­ih besedil. *   *   * Filo­zof­s­ka fakul­te­ta Uni­verze v Ljubl­jani Sob­o­ta, […]

Vabi­lo na sim­poz­ij v Ljubl­jani, 8. in 9. sep­tem­bra 2017 Rim­s­ki antik­var Avel Gelij je v drugem sto­letju po Kris­tusu zapisal, da v nje­gov­em času ljud­je izraz human­i­tas uporabl­ja­jo v pomenu grške besede phil­an­thropia, človekoljub­je, dobro­hot­nost do solju­di, čeprav so najodlične­jši pis­ci latinskega jezi­ka v pretek­losti s tem samostal­nikom označe­vali poseb­ne vrste omiko. Že tedaj […]

Call for Papers LJUBLJANA, 8–9 SEPTEMBER 2017 Aulus Gel­lius, the Roman anti­quar­i­an from the sec­ond cen­tu­ry AD, wrote that his con­tem­po­raries used the term human­i­tas with the mean­ing of the Greek word phil­an­thropia, benev­o­lence towards oth­ers, even though the mas­ters of Latin lan­guage had pre­vi­ous­ly used the noun to mark a spe­cial type of edu­ca­tion. […]

Dvana­jst razl­o­gov za študij klasične filologi­je v enaind­va­jsetem sto­letju (pdf) »Ko lju­dem povem, da študi­ram klasično filologi­jo, nale­tim na zelo različne odzive. Veči­no­ma si pred­stavl­ja­jo, da študi­ram lit­er­arne klasike. Takšn­im pojas­nim, da je moje področ­je pre­cej stare­jše od Pre­vzetnos­ti in pris­tra­nos­ti. Klasič­na filologi­ja je inter­dis­ci­pli­narni študij latinskega in grškega jezi­ka in kul­ture. Nato me sko­raj […]

V soboto, 5. mar­ca 2016, je v okviru pro­gramov pro­fe­sion­al­ne­ga uspos­abl­jan­ja pri Cen­tru za pedagoško izo­braže­van­je Filo­zofske fakul­tete na Odd­elku za klasično filologi­jo potekal sem­i­nar za osnovnošolske in gim­naz­i­jske učitel­je lat­inščine in stare grščine z naslovom “Lat­inšči­na in gršči­na v zrcalu lit­er­a­ture”. Cilj tokrat­ne­ga srečan­ja je bila sez­nanitev z novi­mi didak­tičn­i­mi pristopi ter kri­tični premis­lek o […]

Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je Sloveni­je (DAHŠ) je v sode­lo­van­ju z Inšti­tu­tom za arhe­ologi­jo Znanstveno­razisko­val­ne­ga cen­tra Slovenske akademi­je znanos­ti in umet­nos­ti (ZRC SAZU) priprav­i­lo sed­mi Grošl­jev sim­poz­ij, trid­nevno inter­dis­ci­pli­narno znanstveno srečan­je, ki je poteka­lo od tor­ka, 1. mar­ca 2016, do četrt­ka, 3. mar­ca 2016, v Dvo­rani Zeml­jepis­ne­ga muze­ja GIAM ZRC SAZU na Gospos­ki 16 v Ljubl­jani. Sim­poz­ij […]

Odd­elek za klasično filologi­jo FF UL in Društ­vo za antične in human­is­tične študi­je vabi­ta na polet­no šolo v Delfih, namen­jeno dijakom in pro­fe­sor­jem sloven­skih in zame­jskih gim­naz­ij. Šola bo tra­jala od 25. juni­ja do 2. juli­ja 2016. Evrop­s­ki kul­turni cen­ter v Delfih, kjer se bo šola odvi­jala, sta v šest­de­setih zas­no­vala arhitek­ta Kon­stan­ti­nos Kit­sikis in […]