zasl. prof. akad. dr. Primož Simoniti (1936–2018)

primoz.simoniti@guest.arnes.si

Življenjepis

Primož Simoniti, rojen 28. decembra 1936 na Golniku, dr. filoloških znanosti, klasični filolog in prevajalec, je upokojeni redni profesor za latinski jezik na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Osnovno šolo in nižjo gimnazijo je obiskoval v Slovenj Gradcu, klasično gimnazijo v Mariboru. Po maturi (1954) je študiral klasično filologijo na Filozofski fakulteti in februarja 1959 diplomiral. Po odsluženi vojaški obveznosti je služboval kot gimnazijski profesor v Novem mestu (1960–1962), nato s štipendijo, ki mu jo je podelil Deutscher Akademischer Austauschdienst, eno leto študiral v Münchnu. Od 1964 najprej je bil asistent na Inštitutu za sociologijo in filozofijo pri Univerzi v Ljubljani, 1967 je bil izvoljen za lektorja za latinski jezik in 1968 za asistenta za grški in latinski jezik na Filozofski fakulteti (vendar je do konca študijskega leta 1969/70 opravljal naloge lektorja). Z desetmesečno Knafljevo štipendijo Univerze v Ljubljani je od septembra 1971 raziskoval v arhivih in knjižnicah na Dunaju in bil 1973 ponovno izvoljen za asistenta. 1978 je uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede 16. stoletja (Prispevki za oris njihovega kulturnozgodovinskega pomena) in bil promoviran v doktorja filoloških znanosti. 1979 je bil izvoljen za docenta, 1981 za izrednega in 1987 za rednega profesorja za latinski jezik s posebnim ozirom na srednje in novolatinsko obdobje. V študijskih letih 1985/86–1988/89 in 1993/94–1994/95 je bil predstojnik oddelka za klasično filologijo, 1996 predsednik Komisije za Prešernove nagrade študentom Univerze v Ljubljani. Imenovan je bil za zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani (2002). Po upokojitvi (2002) je do 2004 predaval latinsko književnost. Znanstveno se je izpopolnjeval v knjižnicah v Würzburgu, Heidelbergu, Marburgu, Tübingenu, Stuttgartu, Münchnu, Benetkah, Padovi in Vatikanu. S predavanji in referati je sodeloval na mednarodnih kongresih v Dubrovniku, Toursu, Bologni, predaval na univerzi v Trstu, Padovi, na Državni univerzi in Università del Sacro Cuore v Milanu, na Dunaju in v Tübingenu, pa tudi na simpozijih in znanstvenih in strokovnih srečanjih v Sloveniji, nekdanji Jugoslaviji (Dubrovnik, Novi Sad, Ohrid) in v zamejstvu (Trst, Gorica). V letih 1980–1982 je bil predsednik upravnega odbora Društva za antične in humanistične študije Slovenije ter v letih 1988–1994 predsednik Slovenske matice v Ljubljani.

Leta 2001 je bil izvoljen za izrednega, leta 2007 za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Od julija 2007 do julija 2010 je bil tajnik razreda za literarne in filološke vede. Ob pripravi bibliografije filozofskih rokopisov 16.–18. stoletja v slovenskih knjižnicah (1971) in še posebej pionirske bibliografije »slovenskih latinistov« (Sloveniae scriptores Latini recentioris aetatis, Zagreb, 1972) je posvečal poglavitno pozornost raziskovanju novolatinske literarne tvornosti na Slovenskem in drugod ter se osredotočil na dotlej neraziskano vprašanje o vlogi in pomenu renesančnega humanizma kot prelomnega duhovnega in izobrazbenega gibanja na prehodu iz evropskega srednjega v novi vek. Rezultat večletnega dela v velikih evropskih knjižnicah na primarnem rokopisnem in tiskanem gradivu je monografija Humanizem na Slovenskem. Slovenski humanisti do srede 16. stoletja, ki je izšla 1979 pri Slovenski matici v Ljubljani in leta 2008 doživela nemško izdajo v prevodu Jožeta Wakouniga in redakciji Marije Wakounig pri Avstrijski akademiji znanosti na Dunaju. Ob tem je nastala še vrsta razprav, člankov in objav, v katerih je obravnaval novolatinsko literarno tvornost in dokazoval, da mnogi dotlej večinoma neznani izobraženci iz slovenskih dežel kljub neugodnim pogojem niso delovali v nekakšni gluhi provinci, temveč so se enakovredno vključevali v širše tokove evropskega duhovnega razvoja. Večletno delo v številnih bibliotekah je prineslo v razvid marsikakšen dotlej neznan literarni spomenik in nova spoznanja (prispevki k zgodnji zgodovini tiskarstva in spregledani primerki inkunabul v slovenskih knjižnicah; biblioteške redkosti, npr. dotlej neznana elegija izpod peresa renesančnega latinskega poeta Basinija iz Parme (prva pol. 15. stol.) v rokopisnem grškem Aristofanu); najdba Trubarjevega osebnega izvoda Prvega dela Novega testamenta (1557÷58) z njegovimi lastnoročnimi jezikovnimi izboljšavami; objava almanaha operozov Apes academicae (1701); pregled novolatinske književnosti med Slovenci v drugi polovici 16. stoletja; vprašanje o razmerju med humanizmom in reformacijo; usode knjig iz stare gornjegrajske knjižnice itn. – izbor teh in drugih prispevkov, večinoma objavljenih v tujih znanstvenih revijah, je 2007 v slovenščini objavila Slovenska matica: Med humanisti in starimi knjigami. V znanstvenem svetu je zlasti odmevala kritična izdaja obširnega, samo v NUK ohranjenega rokopisa s polemiko Luthrovega nekdanjega učitelja Bartolomeja Arnoldija iz Usingena proti Melanchthonovi Apologiji Augsburške veroizpovedi iz leta 1532 (Responsio contra Apologiam Melanchthonis).

Uveljavil se je tudi kot prevajalec, med drugim je slovenil iz latinščine filozofska dela Spinoze (Etika), Descartesa (Meditacije), Avguština (Proti akademikom), Erazma Rotterdamskega (O svobodni volji) in antične romanopisce Petronija (Satirikon), Apuleja (Metamorfoze), iz grščine Heliodorja (Etiopske zgodbe), ki jim je dodal daljše spremne besede. Prevajal je latinske srednjeveške listine in novolatinska besedila (Carmina Burana, Santonino, Gallusova besedila, Apes academicae itn.) in pripravil obsežno dvojezično antologijo latinske lirike srednjega veka (Srednjeveški cvetnik/Florarium mediaevale). Za monografijo Humanizem na Slovenskem je prejel nagrado Sklada Borisa Kidriča (1981), za prevoda Petronija in Apuleja pa medzaložniško Sovretovo nagrado (1972 in 1983).

Knjige

Baruch de Spinoza, Etika; Ljubljana 1963 (ponatis 1988), str. 91–390

Iugoslaviae scriptores Latini recentioris aetatis. Pars II. Opera scriptorum Latinorum Sloveniae usque ad annum MDCCCXLVIII. typis edita. Bibliographiae fundamenta. Zagreb-Ljubljana, 1972 – 184 strani

Petronius Arbiter: Satirikon; Ljubljana, 1973 (Sto romanov 63, ponatis 1987)

Karl Vorländer, Zgodovina filozofije I. Stari in srednji vek; Ljubljana 1973 (ponatis 1977)

René Descartes, Meditacije o prvi filozofiji; Ljubljana 1973 (ponatis 1989), str. 37–118

Carmina Burana, izbor; Ljubljana, 1979

Heliodor: Etiopske zgodbe. Ljubljana, 1977 (Sto romanov 99, ponatis 1989)

Bartholomaei Arnoldi de Usingen O.S.A. Responsio contra Apologiam Philippi Melanchthonis, quam edendam curavit Primož Simoniti; Würzburg, 1978 (Classiciacum, Supplementband VII)

Humanizem na Slovenskem in slovenski humanisti do srede XVI. stoletja; Ljubljana, 1979

Apulej, Metamorfoze ali Zlati osel; Ljubljana, 1981 (ponatis 1997)

Apes academicae operosorum Labacensium MDCCI – Akademske čebele ljubljanskih operozov 1701; Ljubljana, 1988

Paolo Santonino, Popotni dnevniki 1485–1487; Celovec – Dunaj – Ljubljana 1991, str. 7- 91

Carmina Burana, [razširjen in dopolnjen] izbor. Ljubljana, 1994 – 118 strani

Srednjeveški cvetnik (Florarium mediaevale): latinska lirika srednjega veka [izbor, prevod in komentar]; Ljubljana 2000 Slovenska matica

Petronij Arbiter, Satirikon (pregledan prevod). Ljubljana, 2006. 176 strani

Med humanisti in starimi knjigami. Prispevki k slovenski kulturni zgodovini. Ljubljana, 2007. 388 strani

Carmina Burana, razširjen izbor. Ljubljana, 2008. 176 strani

Avguštin, Proti akademikom. Ljubljana 2006. str. 18 –129

Humanismus bei den Slovenen. Slovenische Humanisten bis zur Mitte des 16. Jahrhunderts. Herausgegeben und bearbeitet von Marija Wakounig, übersetzt von Jože Wakounig. Wien, 2008. 344 strani

Erazem Rotterdamski, Tožba Mirú – O svobodni volji, v: Erazem Rotterdamski, Hvalnica Norosti – Tožba Mirú – O svobodni volji. Ljubljana, 2010, str. 137–286

Razprave, članki in strokovni prispevki

Filozofski rokopisi 16.–18. stoletja v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani (bibliografski pregled); Živa antika XX (1971), 279–297

Humanist Luka iz Dobrepolj (Lucas Agathopedius ali Gutenfelder); Živa antika XXII (1972), 203–216

Dekret ali pričevanje Aleksandra Velikega o Slovanih”; Časopis za zgodovino in narodopisje, nova vrsta 9 (1973), 225–233

Jezuitska disputacija v Gradcu leta 1575; Slavistična revija 22 (1974), 205–212

Med knjigami iz stare gornjegrajske knjižnice; Zbornik Narodne in univerzitetne knjižnice I, Ljubljana 1974, 17–48

Ein weiteres Costerianum; Gutenberg-Jahrbuch, Mainz 1974, 47–51
· Der Humanist Benhard Perger und seine Grammatica nova”; Živa antika XXV (1975), 210–216

Zur Frühzeit des steirischen Druckes; Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark LXVI (1975), 249–258

Über die Responsio contra Apologiam Melanchthonis, ein wiedergefundenes Werk des Augustiner-Eremiten Bartholomaeus Arnoldi von Usingen; Augustiniana (Louvain) XXV (1975), 48–57

Trubarjev izvod Prvega dela Novega testamenta (1557−1558) ter druga slovenska in hrvaška protestantika v Vatikanski biblioteki; Zbornik NUK II, Ljubljana 1978, 35–77

Humanist Pavel Oberstein in njegova De Maximiliani laudibus epistola (1513); Živa antika XXVIII (1978), 207–229

Eine unbekannte Elegie des Basinius Parmensis; Acta conventus neo-latini Turonensis. Troisieme Congres International d’etudes Neo-latines, Paris 1980, Tome II, 1059–1075

Auf den Spuren einer Aristophanes-Handschrift; Linguistica XX (1980), 21–33 Pregled novolatinske književnosti med Slovenci v drugi polovici XVI. stoletja; Živa antika XXX (1980), 193–203

Srednjelatinska in novolatinska književnost v sklopu proučevanja starejšega slovenskega slovstva; Glasnik Slovenske matice V (1981), 57–63

K vprašanju razmerja med humanizmom in reformacijo; Wiener Slawistischer Almanach, Sonderband 13, Wien 1984, 89–103

Glareanov latinski prevod Iliade; Živa antika XXXIV (1984), 187–193

Etnična zavest slovenskih humanistov in protestantov; Zbornik Društva slovenskih književnih prevajalcev 10, Ljubljana 1985, 7–16

Martin Crusius in seinen Beziehungen zu slowenischen Protestanten; Slovenci v evropski reformaciji šestnajstega stoletja, Ljubljana 1986, 213–240

Apes Academicae; Academia operosorum [uredil Kajetan Gantar], Ljubljana : Slovenska akademija znanosti in umetnosti = Academia scientiarum et artium Slovenica, 1994, 47–60.

Humanismus in Slowenien; v: Ein Leben zwischen Laibach und Tübingen. Primus Truber und seine Zeit, München 1995, 89–95

Der Architekt und Antiquar Augustinus (Prygl) Tyfernus in seinen Beziehungen zu den Bischöfen Slatkonia und Raubar; v: Die Wiener Hofmusikkapelle I. Georg von Slatkonia und die Wiener Hofmusikkapelle, Wien – Köln – Weimar 1999, str. 75–90

Prevajanje srednjeveške latinske lirike; Keria II, 2, 2000, 17–22

Latinska lirika srednjega veka – prevajalčevi problemi in dileme, v: Prevajanje srednjeveških in renesančnih besedil, ur. Martina Ožbot (27. prevajalski zbornik), Ljubljana 2002, str. 42–54

Slowenien. I. Humanismus.” Der Neue Pauly. Enzyklopädie der Antike. Rezeptions- und Wissenschaftsgeschichte, Stuttgart-Weimar, 2003, Bd. 15/3, st. 68 –70

O dostojanstvu duhovništva – govor jezuita Sulenija Columne leta 1556, v: Liturgia theologia prima. Zbornik ob 80-letnici profesorja Marijana Smolika, ur. R. Valenčič, S. Kranjc in J. Faganel, Ljubljana-Celje, 2008, 373 –404

The 1551 Herberstein –Wernher Description of Lake Cerknica / Herberstein –Wernherjev opis Cerkniškega jezera iz leta 1551, v: Acta carsologica 39/1 (2010), 147 –161

Postojnski grad v letu 1508 in Maksimilijan I. z vzdevkom Leviades”, v: Zgodovinski časopis 64÷1−2 (2010), 116 –135

Janž Ravbar, Oratio ad principem et senatum Venetum, 1507: govor renesančnega diplomata, v: Keria XII/3–4 (2010), 307–324 (Musis amicus: posebna številka ob osemdesetletnici Kajetana Gantarja, ur. J. Kavčič in M. Marinčič)

Celotna bibliografija: Cobiss